1. aprila 1701 je cesarsko krvno sodišče na gospostvu Ribnica začelo proti Marini Češarek čarovniški proces. Marina Češarek je bila Ribničanka, stara okoli štiridesetih let poročena s čevljarjem; bila je mati šestih otrok, ki je pričakovala sedmega in je bila v tretjem mesecu nosečnosti, ko je bila obtožena čarovništva. Po skoraj tednu dni ječe in zasliševanj je še vedno trdila, da je nedolžna, zato se je prva vmesna sodba glasila, naj žensko posadijo na čarovniški stol in jo ponovno izprašajo. Po treh urah mučenja je priznala, da je čarovnica. 11. maja je sledila sodba, in sicer, da se Marina Češarek drugim za zgled pelje na običajno sodno mesto, se tam usmrti s cesarskim mečem, telo naj se vrže na grmado in sežge v prah in pepel. Zapisnik sodnega procesa hrani Arhiv Republike Slovenije, dr. Matevž Košir pa je zapisnik prevedel in skupaj z raziskavo čarovniških procesov na Slovenskem objavil v delu Zadnja na grmadi.
[Objavljeno: Večer, oktober 2018]

Šest generacij otrok je opazovalo, kako so gorele njihove mame, babice, tete.
Ali res misliš, da tega ni več v tvoji notranjosti?
V tvojem celičnem spominu?

Pomisli še enkrat.
Bila si del tvoje babice. Nosila te je v svoji maternici.

Ženski fetus ima v jajčnikih vsa jajčeca, ki jih bo skozi življenje uporabila.
In ko je tvoja babica nosila tvojo mamo v svoji maternici, si bila ti že tam.
Kot majhno jajčece v jajčniku tvoje mame.

Tvoje celice imajo v sebi vse spomine tvoje babice, ker si bila fizično v njej.
In zato je tako zelo pomembno energijsko čiščenje dednih linij.
Ker sem v praksi prepoznala, koliko stvari prinesemo s seboj.

Če pomisliš, so le dve generacije nazaj ženske izkušale lakoto, smrten strah in boj za preživetje. Vse to je del tvojega celičnega spomina.

In ko sem v teh dneh, ko praznujemo dan vseh svetih in se spominjamo vseh umrlih gledala dokumentarec o sežiganju čarovnic se je v meni vse skrčilo.

Dojela sem zakaj se ženska danes še vedno skriva.

Dojela sem zakaj sem desetletja študirala različne tehnike in si pridobila toliko certifikatov, diplom in dokazil, da je to kar počnem legalno.

Ko je Inkvizicija začenjala svoj pohod in genocid, ki je po nekaterih ocenah v treh stoletjih terjal 9 milijonov žrtev (preberi še enkrat 9 milijonov), je določila, da je vsaka ženska, ki si drzne zdraviti brez da bi študirala, čarovnica in mora umreti.
In to je bilo z zakonom določeno v času, ko so študirali zgolj moški. Ko ženska predavalnice ni videla niti od zunaj, kaj šele odznotraj.

Patriarhat je še kako živ v celičnem spominu.
In zase vem, da je me je najbolj pretreslo spoznanje, da je bilo kurjenje čarovnic posel.

Kurjenje čarovnic je bil biznis. Plačali so tistemu, ki je žensko prijavil, ki jo je ujel, ki jo je mučil in ki jo je obsodil.
Paradoks je, da je bilo v tej industriji zaposlenih veliko moških, od odvetnikov do sodnikov, čuvarjev in tistih, ki so se izživljali nad ženskami.

Je potemtakem kaj čudnega, če se mi upira, da bi svoj posel delala na moški način, ki ima tako zgodovino za sabo.

V tem posvečenem času, ko se je začel spust v globine se je začelo v moji notranjosti odstirati marsikaj in verjetno sploh ni čudno, da vse to prihaja v ospredje, glede na dogajanje na nebu, ki se je začelo že v oktobru z retrogradnim Merkurjem v Škorpijonu, ki odpira sezono tematik, ki bodo zaradi plesa, ki ga na nebu plešeta Saturn in Pluton, prisotne vse do februarja 2021.

Ja, čaka nas nekaj globokih vpogledov v to, kar nosimo v svojem celičnem spominu.

Če pomisliš, da so stoletja prepovedovali tisto, kar je del tvojega ustroja, kar ti je tako zelo blizu kot zrak, ki ga dihaš in je bilo nevarno, če je ženska imela svoj glas in je živela svojo modrost odprto, je kaj čudnega, da se obotavljaš, da bi zares stopila v svoje čevlje in zaplesala ta ples življenja!?

Noč čarovnic je v resnici čas spominjanja.
Na plano prinaša spomine, ki so še vedno živi v tvoji notranjosti.

Je varno, da sem kdor sem?
Kaj je moj glas?
Sem zvesta sebi ali je bolj varno, če sledim nekomu drugemu in zanikam to kdo sem?

Skoz moje oči in razumevanje, ki ga imam danes sploh ni nič čudnega, da je tako zelo težko ostati zvesta sama sebi.
Kristalno jasno mi je, zakaj je lažje ostajati pod radarji in se ne izpostaviti.
Kajti takrat, ko se ženska dotakne moči v sebi, se z njo prebudijo tudi vsi spomini povezani z njo.

Preganjanje, izločevanje, kurjenje, kaznovanje.
In če si mislila, da tega ni več, pomisli še enkrat.

V dokumentarcu, ki ti ga zelo priporočam v ogled, dominikanski duhovnik govori o tem, kako se dnevno spopada z maili in sporočili vernikov, ki ga obtožujejo, da sodeluje s hudičem, ker na njihovi teološki akademiji predava ženska, ki se predstavlja kot čarovnica.

In če pomisliš, kako so v 15. stoletju določili definicijo čarovnice, ki jo je treba usmrtiti, ki sem jo delila malo višje, je potem sploh kaj čudnega, da si sodobna ženska prizadeva za izobrazbo. Če je zapustila svoje ženske veščine intuicije, zdravljenja, se boji svoje seksualnosti in aktivno kaznuje sama sebe iz enega samega razloga…. Ker je ženska!?

Stoletja so nam govorili in kazali, da veščine, umetnost, sposobnosti, ki jih ima ženska kot je zdravljenje ni relevantno, ni pomembno.
Izobrazba in sistem patriarhata poskrbi za to, da si »pravilno« izobražena.

Ob tem pa rade pozabimo, da so žensko v 15. stoletju udomačili in ji vzeli vso njeno moč.
In da je to še vedno nekje znotraj tebe.

In te moči ne moreš dobiti nazaj na »moški« način.
Ne gre z bojem. Beg ali zanikanje, izogibanje dejstvom pa tudi ne pomaga.

Edini način, da se pomiriš s preteklostjo je, da se spogledaš s tem, kaj je v tebi.
Kje je to še živo v tebi in kako usmerja tvoje življenje v tem trenutku, zdaj.

Dokler tega ne boš pozdravila v sebi, se bo to iz tebe preslikavalo v svet tam zunaj.
Vedno se bo našel kdo, ki bo »lovil in kuril« čarovnice.
Pa naj bo na spletnih medijih ali v vsakdanjem življenju.

In ta lov se bo končal, ko bomo v sebi presegli te dinamike, ki jih je v našo celično strukturo vsadil patriarhat.
Hočeš nočeš je tam.

Zato je tako zelo pomembno, da ne pogledaš stran.
Da ne greš v preplavljenost, kjer pozabiš.
Ali v otopelost, ki je tako prikladna pri teh bolečih temah.

Kljub temu, da ima vsaka svoje metode, da ti je uspelo do sedaj to držati pod pokrovom bo čas, ki je pred nami to vedno bolj drezal in osvetljeval.

Soočiti se je potrebno z zgodovino.
Spustiti stvari iz sebe.
Opustiti toksične prakse.

Kajti čas je, da zasiješ na polno, da se pokažeš.
In da deliš to, zaradi česar si tukaj.

Poslednja čarovnica je v tebi.
Je s tabo. Čaka nate, da se pomiriš z njo v sebi.
Pa tudi s tistimi, ki jo preganjajo.

In v kolikor potrebuješ pri soočanju s temi zgodbami pomoč, me pocukaj za rokav.
Rana čarovnice je nekaj s čimer se v zadnjem času pogosto srečujem.
In v individualnem mentorskem program te vodim skozi process preobrazbe.
Za pogovor Razjasnitve, kjer s teboj delim več se pofočkaš >>>TUKAJ<<<

Dokumentarni film pa najdeš na povezavi spodaj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena