4. Februar je v tradicionalnem kitajskem koledarju praznik, ko se formalno začne pomlad. Običajno je malo pred ali pa za začetkom kitajskega novega leta, ki je vezan na luno in ne na sonce kot naš gregorjanski koledar. Vendar astronomi pravijo, da ne gre le za delitev solarnega leta v tradicionalnem kitajskem koledarju, temveč je to predvsem čas praznovanja. To je čas, ko se ljudje srečujejo, jedo pomladne palačinke in si ogledajo predstave, ki temeljijo na zgodbah in mitih o pomladi. Celotna dežela pomaha zimi in začnejo se praznovanja ob kitajskem novem letu.
“Lichun” pomeni dobesedno začetek pomladi in je prvi dan delitve leta na 24 sezonskih period leta, glede na tradicionalni kitajski koledar. Kitajski meseci sledijo Luninim menam, zato se ne pokrivajo povsem točno z letnimi časi. Da bi kmetom pomagali pri odločitvah, kdaj sejati in žeti, so sestavljalci koledarja koledar razdelili na 24 sezonskih period leta, ki se imenujejo jiéqì節氣.
Beseda jiéqì dobesedno pomeni “časovni vozel”, v meteorološkem smislu pa besedo lahko prevajamo kot “sončevo obdobje”. Vsak vozel pomeni trenutek, ko Sonce doseže eno od 24 enakomerno razporejenih točk vzdolž ekliptike, vključno s solsticiji in enakoonočji, ki so postavljene v intervalih po 15°.
Jiéqì-ji sovpadejo na približno isti datum po gregorijanskem koledarju, po kitajskem koledarju pa nimajo nekega točnega obrazca. V tabeli so dani približni datumi, ki se lahko razlikujejo en dan od leta do leta, odvisno od vpliva prestopnih let v gregorijanskem koledarju.
Jiéqì-je objavijo vsako leto v kmetijskih pratikah. Kitajsko novo leto je običajno najbližje jiéqì lìchūn, to je “začetek pomladi”. V tabeli so te mere podane po standardni astronomski konvenciji ekliptične dolžine, po kateri je kot 0° točka spomladanskega enakonočja. Termin lahko označuje mejnik periode, v kolikor označuje prehod v novo astrološko znamenje.
Lunin koledar je najverjetneje najstarejši koledar na svetu, saj sega več kot 4.000 let nazaj. Kitajsko leto temelji na luninem koledarju in se vedno začne po drugi mladi luni po zimskem sončnem obratu. Njegovih dvanajst živalskih znamenj je zelo podobnih dvanajstim znakom zahodnega zodiaka, vendar so določeni z letom rojstva in ne mesecem.
Imenovanje dvanajstih let v kitajskem luninem ciklu izhaja iz legende o Budi. Preden je zapustil svet, je Buda povabil vse živali sveta na pojedino. Samo dvanajst živali se je odzvalo povabilu. Najprej je prišla podgana, nato pa še bivol, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, pes in še prašič. Tako se je Buda odločil, da bo leto poimenoval po vsaki živali, ki je prišla na pojedino, v vrstnem redu njenega prihoda. Vsako leto v tem dvanajstletnem ciklu sedaj predstavlja simbolična žival, katere lastnosti naj bi vplivale na svetovne dogodke, osebnost in usodo vsakega živega bitja, ki se je rodilo v tem letu.
ZHAO Zhiheng, direktor akademije astronomije v Tianjin-u pravi, da so Lichun poimenovali tudi “Dachun” ali “ko udari pomlad”.
Stara tradicija je zapovedovala, da so na Lichun žrtvovali vola. Gre za tradicijo, ki sega vse do dinastije Han pred 2000 leti. Vendar v ritualu niso žrtvovali živega vola, temveč kip iz gline. Na večer Lichuna je visok, močan, mlad moški, ki je igral vlogo “Mangshen, boga vzhoda, boga pomladi in boga trav in dreves” z vrbovo šibo udarjal glinen kip vola, obkrožale pa so ga plesoče mladenke in moški. Kasneje so kip zamenjale podobe na rumenem papirju, ki visijo po domovih, da bi privabile pomlad v hišo. Gre za sliko pomladnega vola, ki označuje začetek dela na poljih.
Verjetno ni naključje, da v tem času tudi v naši tradiciji praznujemo zelo podoben prehod. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. Gre za pust.
Beseda pust izhaja iz besedne zveze “meso pust”, torej iz časa posta. Verjetno gre za izraz identičen italijanskemu “carne leva”, kar prav tako pomeni pusti meso. Iz tega je tudi nastala beseda carnebale oziroma slovensko karneval – se pravi pustno rajanje.
DIVINE.SI