Domačo priročno apoteko po navadi napolnimo z vsemi mogočimi lekarniškimi zdravili in razkužili, čeprav nam narava ponuja vrsto začimb in zelišč s katerimi lahko učinkovito nadomestimo kupljene pripravke. In ognjič (Calendula officinalis) je prav gotovo med njimi.
V času velikih zeliščarjev, so ga priporočali celo kot sredstvo proti kugi. Gerard (1597) je opisal kar 10 različnih vrst ognjiča.
Mediteran je dom te vitalne, čvrste rastline.
Skozi leta pa je našel dom povsod po svetu. Je del vsakega pravega vaškega vrta. In tudi na sodobnih ekoloških vrtičkih je nujno, da ga najdemo, saj zdravi tudi zemljo (proti nematodam) in poživlja oko.
Seme vzkali zlahka in hitro. Rastlina hitro raste in po listni masi in razvejanosti stebel in poganjkov lahko vidimo, da gre za močno, nepopustljivo rastlino. Razvejana stebla nosijo popke in, ko se le ti odprejo, se razkrijejo cvetne glavice, socvetja v lepi geometrični urejenosti, sijoče, oranžno rumene barve.
Socvetje tvorijo jezičasti in cevasti cvetovi. Ko cvetovi usahnejo, naredijo prostor novim in novim. Hitro se tvori seme.
Pri ognjiču se seme oz. plod razvije samo iz zunanjih jezičastih cvetov, cevasti cvetovi so sterilni. Ognjič ne naredi preobrazbe oz. metamorfoze listov. Zanimivo je, da jo naredi malo naprej – v semenu (oglej si sliko 
🙂). V tem je edinstven! Semena se v notranjosti zavijejo v krog in zgledajo kar malo »živalsko«.
Kadar pa imajo cvetne glavice preveč jezičastih cvetov (polnejše nove sorte) ne delajo več metamorfoze semena!
Že res, da imajo v svoji kemični sestavi verjetno več karotenov in barvil, toda postavlja se vprašanje terapevtskega učinka, ki je izza zaznavnega in se izraža tudi skozi to prvinsko lastnost metamorfoze semena.
Osebno za preparate vedno izberem ognjič, ki ni tako poln in vabljiv, kot so hibridne sorte.
Je zelo sočna in zelena rastlina, kljub temu, da obožuje sončna, svetla in topla rastišča. S poletjem je na višku cvetenja in proti koncu leta (ob zmrzali) zaključi svoj letni cikel.
Če pa zmrzali ni, zna hitro spomladi ponovno na kratko zacveteti. Ko se dotaknemo rastline, še dolgo po tem občutimo njegova zelo aromatična olja na prstih in te arome niso le prijetne, spomnijo tudi na grob, krizanteme, gnilobo.
Ostrina v vonju te rože je posledica smolnate konsistence. Je, kot da ta rastlina zaščiti samo sebe tako, da se še rastoča nekako balzamira z izločanjem svojih eteričnih olj. Glede na različen vonj in okus cvetov in zelenih delov vidimo, da tvori v različnih delih različne substance.
Kemične analize pokažejo prisotnost hlapljivih olj, številnih pigmentov, povezanih s karoteni (beta karoten, likopen, ksantofil), grenčine v celotni rastlini, saponine, fitosterol, nekaj salicilne kisline v zelenem delu.
Če mlado kalečo rastlinico pogledamo pod mikroskopom vidimo, da ima veliko oljnih žlez z izločki že na prvem, pravem zelenem listu.
Ognjič najpogosteje uporabljamo za negovanje razdražene, grobe in občutljive kože, ran, posebno vnetih, ki se težko celijo, ran, ki nastanejo zaradi okvare ven, brazgotin, vnetih mišic.
Ima podobne lastnosti kot arnika le, da je njegovo delovanje bolj površinsko. Ne draži kože. deluje antiseptično, protibakterijsko, protivirusno in protivnetno.
Topli obkladki z ognjičevim čajem manjšajo otekline, blažijo vnetja. Eterično olje je tudi zelo dobro protiglivično sredstvo. Pretežno pa uporabljamo tinkturo, čaj in mazilo.
Čaj in tinktura mirita tudi krče želodca, črevesja, žolča, blagodejen je tudi za ledvice in mehur. Blaži menstrualne bolečine, ureja menstruacijo.
Povečuje tudi izločanje urina in znoja. Z njim lahko izpiramo ustno votlino, kadar imamo v ustih razjede ali vnete dlesni/ http://hiskazelisc.com/…/hiska…/product/bio-tinktura-ognjic/
Mazila so odlična pri razpokani koži (sama mu primešam še arniko in miro), odrgninah, pordeli in vneti koži. Pomaga tudi pri hemeroidih in vnetjih danke. Blaži tudi ozebline/ http://hiskazelisc.com/…/zeliscno-mazilo-ognjic-in-sentjan…/
Ognjič je izredno trdoživ in bolj ga obiramo, več cvetnih popkov bo tvoril. Ta njegova regeneracijska sposobnost se pokaže tudi v njegovem delovanju.
Ognjič sledi soncu. Njegovi cvetovi se odpro ob zori in ponovno zapro ob sončnem zahodu. To njegovo gibanje v času in s soncem je privedlo do imena Calendula iz besede calendus, kar pomeni koledar.
Zelo rade ga imajo tudi žuželke, če boste pogledali vanj v zgodnjih jutranjih urah boste v njem našli veliko spečih bitij.
Ognjičevo mazilo
Zelo preprosto lahko naredimo ognjičevo mazilo, če vzamemo 100 g kokosovega masla in na njem prav počasi kuhamo (bolj kot pražimo) pest drobno narezanih ognjičevih cvetov. Ko so cvetovi uveli, odstavimo od ognja, ohlajamo čez noč in naslednji dan maso utekočinimo in precedimo. Ponovno lahko dodamo še pest narezanega ognjiča in postopek ponovimo, saj s tem dobimo bolj koncentriran izvleček. Dodamo še 10 g deviškega čebeljega voska in še tekoče nalijemo v kozmetične steklene lončke.
Ognjičevo olje
Steklenico napolnimo z ognjičevimi cvetovi in prelijemo z oljčnim olje. Na soncu pustimo 5 dni. Precedimo in precejeno olje ponovno polijemo čez sveže ognjičeve cvetove. To ponovimo nekajkrat. Precedimo in hranimo v temnem prostoru. Uporabimo za masažo mišic, vnetih sklepih, suhi koži …
Ognjičev sok
Ognjič drobno zrežemo, zdrobimo v možnarju in iz njega izžamemo sok, ki ga uporabimo pri akutnih kožnih težavah.
Patricija Šenekar