Vsi poznamo novoletne zaobljube, ki jih sklenemo sami s seboj. Obljubimo si, da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi, bolj …

In navdušenje nas običajno drži kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni, zaradi pomanjkanja volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene navade. V svojem dolgoletnem raziskovanju različnih tehnik sem ugotovila, da je tisto, kar nas običajno vrne nazaj v stare vzorce delovanja – navada. Dokler ne znamo preseči stare navade, tako, da vedno znova izbiramo novo, se slej ko prej vrnemo nazaj v stare tirnice. Kajti to je tisto, kar nam je blizu, kar je udobno, ne glede na to, da nam ni najbolj všeč.

Vendar je pri ljudeh še vedno tako, da ne marajo neznanega in se zato raje vračajo nazaj v znano, ki je udobno, četudi ni optimalno. Novo leto tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako za mnoge še eno leto za katerega si želijo, da bi čimprej minilo.

Dejstvo je, da vedno sami kreiramo vse kar se nam dogaja v naših življenjih in priznam, včasih so te kreacije sila neudobne in strašljive. Nasploh smo Slovenci nagnjeni k temu, da čakamo na rešitelja, nekoga, ki nas bo rešil in svoje oči upiramo v zunanji svet, v vlado, gospodarstvo, imamo velika pričakovanja do partnerjev, skratka iščemo nekoga zunaj sebe, ki nas bo odrešil. S tem sebe vedno znova postavljamo v pozicijo žrtve. Pričakujemo in se čutimo upravičene do tega, da nam nekdo pomaga. Vendar svojo moč vedno znova dajemo v roke drugim.

Vsako leto vstopamo na silvestrovo čez polnoč z zavezo, da bo leto pred nami drugačno, da bo to “moje” leto. In potem se zbudimo 1.1., ko mnogi ugotavljajo, da ni nič drugače. Da ne govorim o tem, da je 2.1. prvi delovni dan, ko mnogi ugotavljajo, da ni čisto nič drugače. Isti šefi so še vedno sitni, stari sodelavci so še vedno tekmovalni, otroci so še vedno leni in ne vstanejo nič prej in tako slej ko prej enostavno odnehamo.

Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo? Kaj?

Težava pri novo letni zaobljubi je pogosto v tem, da jo že v štartu postavimo na paradigmi tega, česar v prejšnjem letu nismo dosegli. Pričakovanja vedno temeljijo na preteklosti. Pričakovanja so dejstva, ki izhajajo iz preteklih izkušenj na podlagi katerih pričakujemo, da bi naj bilo … drugače. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo, je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoje življenje.

Druga stvar je ta, da si sezname pišemo skozi osredotočanje na stvari v zunanjem svetu. Skratka, svoje sezname želja pogosto pišemo iz pomanjkanja. Pomanjkanja tega kar nimamo, kar bi želeli imeti in vidimo, da tega v tem trenutku nimamo. Iščemo kaj je tisto, kar nam manjka, česa nimamo in se osredotočamo na to, ob tem pa pozabimo, da je naša pozornost usmerjena na pomanjkanje in ne na blaginjo.

Tretje je to, da se ne zavedamo, da je leto 2012 resnično prineslo izjemno veliko spremembo v fokusu naše energije, ki ne podpira želja naše osebnosti in ega, temveč nas sili v to, da odkrijemo svoje srčne želje, želje naše duše. In te niso udobne. Naša duša ima pravzaprav tri želje; da se širimo oziroma rastemo, da se izražamo in da izkušamo ta svet v vsej blaginji.

Kar pogosto pozabimo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno življenje, duša je izbrala, da se bomo soočili z vsem, kar nam je na poti, z vsemi ovirami, izzivi, ki nam preprečujejo, da bi vzpostaviti ravnovesje znotraj sebe. Potrebno se je soočiti z vsemi stvarmi, ki jih sami sebi postavljamo na pot, da še nismo ta oseba, ki živi življenje, ki si ga želimo živeti. V resnici je vse kar se dogaja popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. In tega običajno ni lahko sprejeti. Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti.

Konec leta 2012 so mi moji vodniki predstavili izjemno zanimivo asociacijo življenja z deskanjem na valovih življenja in ob tem so me spomnili na pravila deskarjev, ki sem jih že pred leti našla nekje v svetovnem medmrežju. In ključno sporočilo je bilo, da moraš valove začutiti in biti odprt, v stiku, v toku, kajti drugače te val potegne pod sebe in te povalja v pesku. In, ko te povalja v pesku to ne pomeni, da zdaj nehaš z deskanjem na valovih. Ne, to vzameš kot nekaj, kar je del mojstrenja valov. In tako se vedno znova vračaš na svojo desko in se mojstriš v tem, da ostajaš na valovih in jezdiš z njimi.

Ena velikih lekcij leta 2014 zame osebno je bila umetnost sprejemljivosti. Sprejemljivost in voljnost, da sodeluješ z valovi in se ne boriš z njimi, ko te potegnejo podse in te povaljajo, da ne kuhaš zamere in se kar se da hitro vrneš na valove, je osnovno pravilo deskarjev. In tega se je potrebno naučiti v našem vsakodnevnem življenju.

Stvari lahko preobrazimo le takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se preobrazba zgodi. Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama – energijski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero, k nam. Ta vrtinec nas uglasi z vibracijo tega, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ovira to željo ali namero, da se uresniči. Naj to povem še enkrat na malo drugačen način. Sila namere je sila, ki te sooči z vsem, kar si sam postavljaš na pot, da še nisi ta oseba, ki ima in živi to življenje, ki si ga želiš. Velika večina odneha takoj, ko so soočeni s strahovi in odporom znotraj sebe, s stvarmi, s katerimi se je potrebno soočiti, da bi jih preobrazili. In večina se v taki situaciji zagozdi, kajti mnenja so, da bi moralo osredotočanje na želje prinesti točno to, kar si želijo.

Izziv je brez dvoma v tem, da nas prestraši dejstvo, da se moramo, preden bi lahko imeli to, kar si želimo, soočiti in preseči tiste dele sebe, ki sabotirajo, da bi to sploh imeli. Soočiti se je potrebno s svojimi strahovi.

Ljudje še vedno delujemo v paradigmi kontrole in nadzora, kjer hočemo, da se stvari dogajajo točno tako, kot smo si zamislili, kajti to je nekaj znanega. Takoj, ko nas življenje zapelje v domeno neznanega, kjer kontrola ni mogoča, kajti ne moreš nadzorovati oceana življenja, enostavno odnehamo.

Izziv za večino tistih, ki si postavijo novoletne zaobljube je, da se nehajo boriti in začnejo sprejemati. Šele, ko smo v dopuščanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne k nam vse tisto, kar je uglašeno z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ni usklajeno z njim in je trenutno del našega življenja.

Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam. Narediti moramo prostor za nove stvari tako, da spustimo vse tisto, kar nam ne služi več. Zato je to, da dopustimo toku življenja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se udejanjajo.

Kreacija je v domeni božanske ženske esence in je povezana z dopuščanjem, voljnostjo in sprejemljivostjo, ko smo v toku in dopustimo, da samo smo. In ja, seveda je modro, da smo jasni v tem, kaj so naše srčne želje in da gremo za njimi.

Ob tem pa je pomembno, da se zavedaš, da te bo življenje soočilo z vsem, kar ni v skladu s tabo samo zato, da bi to lahko v sebi prepoznala, se s tem pomirila v sebi in nadaljevala svoje popotovanje. Bodi pripravljena narediti vse kar je potrebno, da narediš prostor za čudeže.

Zavedaj se, da je življenje tvoja kreacija in ob tem je potrebno prevzeti polno odgovornost za to, kar kreiraš. To pomeni, da ti nihče nič ni naredi, kar ne bi bilo del dogovora med dušami, vse je tvoja izbira. Če lahko to sprejmeš in živiš s tem, da kreiraš tako izzive, kot čudeže v svojem življenju, si na pravi poti.

V tem življenju ni žrtev, poražencev in zmagovalcev samo zato, da so. Vse je stvar izbire in potem življenje preizkusi ali si zavezana, da boš svojim srčnim željam sledila in jahala na valovih življenja ali te bo val potegnil podse in te povaljal v pesku. Na temo zavestne kreacije je na voljo spletno druženje Ustvari izjemno 2016, kjer je naša glavna tema razlika med zavestno kreacijo in manifestacijo. Več informacij je na voljo tukaj…

Želim Ti, da je leto 2016 resnično tvoje leto in da ustvariš vse kar si srčno želiš. Naj bo tvojaježa na valovih življenja prežeta z užitkom, radostjo in blaginjo. In naj se uresniči vse, kar si izbrala zase!

In le Ti veš, kaj to je, zato se obrni vase in prepoznaj to v sebi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zapis je z mojega bloga http://divine.si/blog/. Original najdeš tukaj…