Vse v življenju temelji na odnosih.
In prvi ter najpomembnejši odnos je s seboj.
Zase vem, da se tega dolgo časa nisem zavedala.

Odgovornost za to, kako sem se počutila sem prelagala na druge. Največkrat na svojega moškega.
Na začetku sem mislila, da je na njemu, da me osreči.
Kasneje sem ugotovila, da ne samo da me ne more osrečiti, to ni njegova naloga.

Na meni je, da ustvarim ljubezenski odnos s seboj. Da ljubim sebe. In da osrečim samo sebe.

In ko se v svojem življenju zavežeš temu, da želiš čutiti in izkušati ljubezen, se najprej srečaš z vsemi načini, kako to ljubezen v sebi uničuješ.

Izdaje same sebe je ena največjih ranjenosti sodobne ženske. Poleg zanikanjea sebe, zlorabe same sebe, zapuščanja sebe in ločevanja sama od sebe.
V zadnjih 4 mesecih s skupino žensk plujemo skozi 4 arhetipske rane ženske, ki jih enostavno moraš ugledati v sebi in se z njimi pomiriti v sebi – oskrunjenostjo, zasramovanjem, demoniziranjem in izobčenostjo. In zares boli, ko ugotoviš, kje ti oskruniš sebe, zasramuješ sebe, demoniziraš sebe in se izobčiš, ker ne ustrezaš svojim predstavam o tem, kdo bi morala biti in kako bi morala delovati v tem svetu.

Uničevanje ljubezni je stvar vsakdana sodobne ženske. Skozi samo-kritiko, sojenje sebe, sovraštvo do sebe, zanikanje sebe, zastrahovanje in nezaupanje sebi.

Kolikokrat si rekla NE in si mislila JA?
In kolikokrat si rekle JA, ko si v resnici mislila NE?

Obstaja neskončno število načinov, kako zanikati, zanemariti, razvrednotiti in zapustiti samo sebe.
In večino smo ženske izmojstrile do konca. Resnično obvladamo to, kako sebe pomanjšati, se ponižati, se zasramovati in zasmehovati.

Danes si večina žensk poskuša občutek lastne vrednosti kupiti v zunanjem svetu.
Razproda svojo ženstvenost za občutek pomembnosti, uspešnosti ali preprosto zato, da bi čutila občutek ljubljenosti, zaželenosti in da bi imela pozornost.
Trend družbe je, da skušaš okrepiti občutek lastne vrednosti s stvarmi v zunanjem svetu, nova hiša, avto, drage počitnice, oblačila po zadnji modi, … Še vedno je lažje seči ven iz sebe in si nadeti še eno plast, še en ščit, še eno stvar, namesto, da bi okrepila notranji temelj.

V svojem dolgoletnem »delu na sebi« sem uspešno preigravala dva aspekta v sebe, ki sem ju prepoznala tudi piedestale in kleti. Ali sem bila v samoljubju ali pa sem igrala vlogo žrtve. In verjemi mi, da si tako dobro udomačena v ti dve vlogi, da si v svojem življenju nenehno na gugalnici.

In dokler tega ne prepoznaš in si priznaš tega, dokler ne ozavestiš sama sebe sploh ne veš, da si na tej gugalnici. Ko si v samoljubju, projiciraš svojo senco na druge, da bi sebe osvetlila in se daješ na piedestal. Obstaja cela vrsta prefinjenih načinov, kako se prepričaš, da ti dobro gre in da si zmagala. I
In ko čutiš, da si žrtev, se vsa ta senca usmeri nazaj nate in sebe daš v klet, se prepričuješ, da si zguba in da ti v življenju nič ne uspeva. In kar naprej imaš veliko dela sama s seboj. In to je začarani krog v katerem vedno znova pristaneš na eni ali drugi strani.

Vse dokler se ne daš v srce.

Ko sebe in vse druge, pravzaprav ves svet daš v srce, vse samo je.
Sojenje in razsojanje ni potrebno.
Ni dobrih in slabih stvari.
Vse samo so. In ti samo si.

In tukaj se začne razvijati najpomembnejši odnos v tvojem življenju, odnos s seboj.

Ljubezen do sebe se razvija skozi prakso samoopazovanja, samozaupanja, sočutja do sebe in negovanja sebe.
In pomembno je razumevanje, da negovanje sebe ni povezno z masažami, kopelmi, negovanje ni povezano s čimerkoli, kar lahko poješ, si namažeš nase ali si oblečeš. Negovanje sebe je povezno s tem, da si v sprejemanju sebe in se nahraniš in napolniš s tem, v čemer uživaš.

Da lahko neguješ sebe, se moraš najprej odpreti negovanju in sprejeti celo sebe. Točno tako kot si, z vsemi svojimi plusi in minusi, z vso prtljago in točno tam, kjer si.

Negovanje sebe te spomni, da se ti ni treba ščititi pred negativnim, ker to »negativno« ni nič zunaj tebe, ampak je del tebe.
Negovanje sebe ti pokaže, da je vse kar vidiš zunaj sebe, v tebi in da je »modro«, če se s temi stvarmi pomiriš in jih sprejmeš kot del sebe.
Negovanje sebe je povezano s povezovanjem, s sprejemanjem, namesto ločevanjem in kritiko.
Negovanje sebe pomeni, da dopustiš, da te izkušnja, ki si jo sprejela neguje. Te nahrani in napolni.

Kako imeti rad sebe je izjemno priljubljena tema knjig za samopomoč, ki te učijo, da se lahko naučiš vzljubiti sebe. Vendar je resnica, da se ni potrebno ničesar naučiti, kot tudi ne spremeniti ali rezati, ali zamenjevati, kot smo pogosto prepričani.

Ljubiti sebe je v prvi vrsti samosprejemanje sebe v popolnosti in ob tem se ti ni treba prepričevati, da »boš od jutri naprej rekla NE vsem, ki kaj hočejo od tebe; ali  da se boš v stilu navijaštva s pomočjo afirmacij spodbujala, super ti gre, uspešna si; ali pa da se odločiš, da boš jutri pa res shujšala, jedla bolj zdrvo in se imela rada.«

Ljubiti sebe ni prepričevanje na miselni ravni.
Ko si tako iz dneva v dan lažeš in se prepričuješ kako bi moralo biti, ob tem pa si vedno bolj nesrečna, ker te nihče »tukaj noter« ne posluša in ker nihče nič ne naredi. ZaTe.

Dolgo časa sem potrebovala, da sem dojela, kako smo ujeti v paradigmi jemanja in dajanja.
Nekomu ali sebi moraš vzeti, da lahko daš.
In to pogosto vodi v jemanje na silo, da bi lahko vsilila nekomu oziroma mu dala to, kar si si zamislila, da potrebuje.

Ženska paradigma je paradigma sprejemanja in izžarevanja/širjenja/praznovanja/negovanja. Nič ti ni treba vzeti, ker vse že je, le odpreti se moraš in sprejeti. In odpreti se ne moreš na silo, tako enostavno ne gre.
Ali si odprta ali pa zaprta.

In na silo se ne boš odprla, temveč se boš še bolj zaprla in zakrčila v sebi.
In ko opazujem ženske, kako so v krču in če se spomnim same sebe, mi je čisto jasno, da enostavno ne moreš slišati navodila, ki pravi, ko ti je najhuje, se odpri in sprejmi, namesto da bi sledila instinktu, ki te hoče zapreti, kot školjko.

Samozavedanje je prvi korak na tvoji poti, kajti dokler ne veš, kaj počneš, tega ne moreš preseči.
In ne gre za to, da karkoli spreminjaš Gre za to, da ozavestiš in to presežeš v sebi, ter izberemo drugače.
Ne gre za to, da se s čemerkoli boriš. Gre za to, da sprejemeš in samo si s tem.

Vendar to ni pasivnost.
Pasivnost je polarnost z delovanjem, z aktivnostjo, medtem, ko takrat, ko si srcu greš s tokom.
Nič ne delaš na silo. Sinhronost je jezik srca, ko si ob pravem času na pravem mestu in s pravimi ljudmi.

Žal je bila večina žensk udomačena v prepričanje, da je ljubiti druge dobro, ljubiti sebe pa sebično in narcistično. Zato še vedno misli, da najprej ljubiti sebe pomeni, da je sebična.
Vendar je potrebno razumeti, da sebičnost in narcizem izhajata iz poveličevanja samega sebe, ki temelji na lastnih fantazijah in podcenjevanju drugih.
Narcisoidno osebo, ki ima sebe na piedestalu, vodi zavist.
Zavist pa nima nič skupnega z ljubeznijo in je pravzaprav odsotnost ljubezni ali ločenost od nje.

Razumevanje je tukaj ključno, kajti dokler ne ozavestiš, kje si in kaj počneš sebi, tega ne moreš spremeniti, tudi če bi hotela.

In vse se začne pri vprašanju; Kdo sem?

Seveda je lažje prebrati knjigo o desetih načinih, kako povzročiti, da se nekdo zaljubi vate, kot da ljubiš sebe in to deliš s svetom.
Lažje je pričakuvati od zunanjega sveta, da te bo sprejel, te imel rad, da bo poskrbel zate.
In pogosto se na trd način prebudiš v dejstvo, da ni nikogar, ki bi te imel rad, če najprej te ne ljubiš sama sebe.

Glede na družbeno klimo je sicer razumljivo, da imamo tak izziv na tem področju.
In vendar gre na koncu za eno stvar; izbiro. Kaj izbiraš v svojem življenju?

Potrebno je izbrati, da ustvariš ljubezenski odnos z najbolj pomembno osebo v tvojem življenju, ki te nikoli ne bo zapustila, s sabo. Kajti, ko enkrat ljubiš sebe, ti tega nihče ne more odvzeti.

In, ko se zavežeš ljubezni do sebe, je potrebno vedeti, da te bo Vesolje izzvalo ali si resnično zavezana temu, da ljubiš sebe brezpogojno.
In ta test pride v obliki sence, ki se dvigne na površje. V obliki človeka, ki pride v tvoje življenje in te preizkusi.

Ko ljubiš sebe brezpogojno, ljubiš celo sebe, brez izjeme.
In tako si takoj, ko se zavežeš temu, da sebe ljubiš brezpogojno, soočena z vsemi deli sebe, ki jih ne maraš, ki jih sodiš, kritiziraš in zavračaš.

Test Vesolja ali beri same sebe je v tem, da je potrebno objeti vse dele sebe in ne samo “pozitivnih” delov sebe.
V očeh Vesolja ni negativnih in pozitivnih delov in to, da stopiš v polno moč svoje Duše pomeni, da se soočiš z vsemi deli sebe, ki jih sovražiš, zanikaš, zavračaš, nesprejemaš, od katerih se ločuješ. In vendar nikamor ne gredo.
Tukaj so in čakajo na tvojo brezpogojno ljubezen.

Globoko verjamem, da se vsi odnosi začnejo z odnosom do sebe.
Ko ti vzljubiš sebe, v popolnosti sprejmeš sebe, neguješ sebe, lahko iz notranje polnosti sebe podeliš z ljudmi in s svetom. Zadovoljna, nasmejana, izpolnjena.

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh.
Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena