Naj nič najdražja ne zmoti tega trenutka miru in tišine.

Naj danes skozi tvojo ljubezen prebudim svetlobo
Naj skozi tvojo milost spoznam modrost v sebi
in naj s pogumom svojo voljo predam tvoji.

Naj bom kot dež, ki pada z neba v reko ali izvir
kjer ni ničesar drugega razen vode
in je nemogoče razdeliti vodo, ki pripada reki od tiste, ki je padla z neba.

Ali kot potoček, ki vstopa v ocean
iz katerega se nikoli več ne bo ločil.

Ali kot svetloba,
ki vstopa v sobo skozi dve veliki okni v sobo
Vstopa na različnih koncih in vendar postane eno.

Naj bom Eno.
Eno v vsem
in Vse v Enem.

Naj bom to kar sem – božanskost
potopljena v božanskost,
ki sama sebe izkuša, kot individualni vidik božanskosti.

In tako bodi.
In tako je.

Taja Albolena