MELISA (Melissa officinalis)

Pred veliko leti sem si posadila grmiček citronske melise. Sedaj jih imam že cel kup, ki so se same posejale po mojem vrtu. Če bi hotela to preprečiti, bi jih mogla porezati takoj po cvetenju, tako pa jo pustim preko zime, suhe poganjke na 5 cm skrajšam šele spomladi. Citronska melisa je trajnica iz rodu usnatic, ki odmre ob prvi zmrzali, naslednjo pomlad pa požene nove, mlade poganjke.

Zlahka jo vzgojimo iz semena, z delitvijo korenine ali pa s potaknjenci. Lepše, kot na vročem soncu, uspeva v polsenci. Če jo bomo v rastni sezoni obrezali, bo znova naredila mlade poganjke. Za sušenje nabiramo cele vejice, jih povežemo in obešene posušimo na toplem, senčnem in vetrovnem prostoru. Če z vejic trgamo samo liste, moramo biti previdni, da jih ne stiskamo ali ne sušimo v debeli plasti, saj zelo radi počrnijo.

Njena aroma je najboljša do začetka cvetenja, zato jo le porežimo na 7 – 10 cm, čim doseže 30 – 50 cm. Z rednim rezanjem se bomo izognili tudi temnim madežem na njenih listih in za nekaj časa odložili pepelovko, na katero je zelo občutljiva in jo hitro napade sploh na območjih, kjer ni dobrega pretoka zraka.

Meliso lahko, posušimo za čaj, vendar s sušenjem izgublja svojo aromo. Njena prelepa in mila aroma pride do izraza, kadar uporabljamo svežo. Melisin okus je rahlo pekoč in sladek. Njena uporaba je mnogostranska, iz nje lahko pripravimo čaj, sorbet, limonade in napitke, poda se v sladice s sadjem, kompote, dodamo jo solatam, frtalijam, v zeliščne namaze, zeliščne kise, z njo lahko začinimo ribe, nadev za perutnino, naredimo zeliščno maslo. Zelo lepo se ujame z aromo pehtrana, z baziliko, ingverjem, limonsko travo, meto, vrtnico, koprom, timijanom. Posušene liste lahko dodajamo tudi v blazine z zelišči, poparek pa lahko uporabimo za spiranje mastnih las, močan čaj dodamo kopeli, z dišečimi listi lahko zdrgnemo leseno pohištvo …

Melisa je že od nekdaj povezana s čebelami. V grški mitologiji je bila Melisa ena od nimf, ki je skrila Zeusa pred očetom Kronosom in ga hranila z mlekom in medom. Ko je Zeus zavladal Olimpu, jo je spremenil v čebeljo matico.

Danes melisa v grškem jeziku pomeni čebela. Tudi njeni drobni, beli cvetovi, polni nektarja, privlačijo čebele, vse od sredine junija pa vse do avgusta. Da je njen vonj čebelicam zelo všeč, priča tudi podatek, da se čebelji roji zelo radi naselijo v panje, ki smo jih od znotraj natrli s šopkom melise.

Tudi v srednjem veku je bila priljubljen eliksir mladosti, dobrega spomina in volje. Paracelsus je sestavil melisin zvarek, ki so mu še v 18. stoletju pripisovali, da vrača mladost, upočasnjuje staranje, preprečuje bolezni in duševno propadanje. Tudi takrat so poznali njene dobrodejne učinke pri težavah z nervozo, pri nespečnosti in s srcem. Prepričani so bili, da tolaži srce in iz njega izganja žalost, preganja melanholijo. V aromaterapiji se njeno eterično olje še danes uporablja za premagovanje »pobitosti«.

Poznana je tudi vodica karmeličanskih menihov iz 17. stoletja, katere receptura se ohranja v pripravku imenovanem »Klosterfrau Melissengeist« še danes in poleg melise vsebuje še limonino lupino, muškat, klinčke in cimetovo skorjo. Pravo eterično olje melise je zelo dragoceno in cel hektar rastlin (okoli 10 ton) je potrebnih, da se pridobi kilogram olja, ki ga dajo le sveže rastline, zato je pridobivanje še zahtevnejše. A skriva veliko zakladov. Na splošno melisa deluje preko živčnega sistema in pomaga, kjer živčevje moti delovanje organov ali hormonskega sistema. Pomaga pri napetostih, ki povzročajo nespečnost, živčnost, boleče menstruacije, težave s prebavo, slabenje srca in vranice. Ko smo pod stresom jo je priporočljivo uporabiti v obliki čaja in kopeli.
Pomaga pri živčno pogojenih srčnih motnjah in izčrpanosti.
Ob uživanju čaja se izboljša tudi miselna sposobnost, koristi tudi bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo.
Izboljša se kratkoročni spomin.

Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj tudi nosečnicam, ki jim je v prvih mesecih slabo in bruhajo.
Melisa pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje, pospešuje izločanje žolča, pospešuje znojenje, lajša glavobole.

Priporočajo jo tudi pri žolčnih in jetrnih boleznih. Čaj iz citronske melise koristi tudi pri prehladih, gripi, kašlju in vseh vnetnih stanjih, saj je njeno delovanje tudi protivnetno, protibakterijsko in protivirusno.
Čaj pijmo tudi ob težavah z revmo in pri sklepnih bolečinah. Za primer protina lahko pripravimo topel obkladek, namočen v melisin čaj. Uporablja se tudi proti virusu herpesa simpleksa. Krepi odpornost organizma. Melisa tudi čisti kri in jo redči. Tinktura ima podoben, a močnejši učinek kot poparek.

Sv. Hildegarda je takole opisala melisin način delovanja: »Melisa je topla in oseba, ki jo uživa, se rada smeji saj razveseljuje srce in vranico.« Zanimivo je, da melisa boljše deluje v manjših količinah. Melisinega čaja naj ne uživajo osebe s preslabim delovanjem ščitnice in v primeru, da jemljejo učinkovino tiroksin, saj se oslabi absorbcija le-tega. Z eteričnim oljem, ki ga vedno primešamo k osnovnemu olju (na 100 ml olja, 5 – 10 kapljic eteričnega olja melise), lahko blažimo pike žuželk, kožne alergijske reakcije …

Po tradicionalni kitajski medicini je melisin značaj hladen, kisel, suh, lahno grenak. Pripisujejo ji jetra, želodec, srce. Melisa naj bi pomagala odstraniti blokade energije (či). Energijsko delovanje melise je po ajurvedi rahlo hladilno in uravnava vse tri doše, kar pomeni, da je primerna za vsako telesno konstitucijo.

Čaj, ki prežene budnost
– pet pesti posušene melise
– Pest kamilice
– pest baldrijanovih koreninic
– pest hmeljevih storžkov
– nekaj sivkinih cvetov

1 – 2 žlički mešanice prelijemo z 2 dcl vode in popijemo pred spanjem z žličko medu.

Nežen pomirjevalni čaj
– 2 skodelici vode
– 3 vejice sveže ali ščep suhe melise
– 4 socvetja sivke ali ščep suhe sivke
Zelišča prelijemo z vrelo vodo, po petih minutah precedimo, dodamo malo limoninega soka in med.

Pomirjujoča kopel
50 – 60 g melisinih listov poparimo z dvema litroma vrele vode. Po desetih minutah precejen čaj dodamo kopeli, v njej ostanemo 15 minut.

Melisin sirup
3 litre vode
3 kg sladkorja
Toliko narezane melise, kot jo spravimo v vodo
10 dag citronske kisline

Meliso očistimo, operemo in narežemo skupaj s stebli.
Sladkor raztopimo v vodi in zavremo, odstavimo in pustimo stati 15 minut.
Nato dodamo meliso, premešamo in pokrito pustimo stati 24 ur.
Naslednji dan precedimo in primešamo 10 dag citronske kisline.
Nalijemo v čiste steklenice.

Skutina torta z meliso
7 dag sladkorja
1 jajca
10 dag stopljenega masla
20 dag moke

1/2 pecilnega

malo soli, lupina limone

Naredi testo, ga porazdeli po dnu pekača in prelij z zmesjo iz:

½ kg skute
1 kisla smetana
10 dag sladkorja
1 sladka smetana
5 jajc
4 dag moke
4 dag narezane melise
limonin sok

Peci 45 min na 180° C

Patricija Šenekar