Magnezij spada med najbolj osnovne minerale, ki pogojujejo naše zdravje. Predvsem je pomemben za živčni sistem in mišice. In ker je srce tudi mišica, je magnezij tisti, ki preprečuje nastanek srčnih obolenj, Ne samo, da preprečuje, ampak tudi zdravi!

Človeška kri (hemoglobin) in klorofil pri rastlinah, imata identično molekularno zgradbo s to razliko, da je Fe (železo) osrednji atom v molekuli hemoglobina, pri klorofilu pa je to Mg (magnezij). Torej večino prepotrebnega magnezija dobimo skozi hrano in največ ga imajo rastline. Bolj, ko je rastlina zelena, več ima klorofila.

Magnezij so znanstveniki poimenovali antistresni mineral in balzam za živce in mišice.

Magnezij je pomemben del v molekuli klorofila tako kot železo v molekuli hemoglobina. Dnevna potreba našega telesa po magneziju znaša 12,3 do 20,6 mmol (300 do 500 mg). Telo iz hrane absorbira 24 do 75 odstotkov Mg, odvisno od količine Mg v telesu in vrste hrane. Ob pomanjkanju ga črpa več.

Magnezij je med intracelularnimi minerali po pomembnosti takoj za kalijem.

Telo odraslega človeka vsebuje cca 864 do 1152 mmol (21 do 28 g) magnezija okrog 60 odstotkov vsega Mg je v telesu deponiranega v kosteh. Magnezij je sestavni del krvne plazme. Najdemo ga v skeletnih mišicah, v srčni mišici, v živčnem sistemu in zelo veliko v jetrih. Okoli 80 odstotkov serumskega magnezija je ioniziranega in razpršljivega, ostanek je vezan z beljakovinami.

Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih.

Je zelo pomemben katalizator mnogih encimskih sistemov.

Brez Mg ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Stabilizira trombocite (preprečuje njihovo zlepljanje). Je zaščitni faktor proti trombozi.

Preventivno deluje proti srčnemu infarktu (znižuje količino maščob v krvi), preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico.

Preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov.

Zmanjšuje toksičnost raznovrstnih snovi v jetrih in pospešuje regeneracijo jeter.

Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih sokov.

Deluje kot sredstvo za naravno uravnavanje prebave, zato je koristen pri zaprtosti.

Posebno vlogo ima v ginekologiji in porodničarstvu, saj lahko pride do prezgodnjega poroda tudi zaradi pomanjkanja magnezija. Uporablja se za zdravljenje nekaterih zapletov pri nosečnosti in porodu.

Vpliva na plodnost moških, saj je eden izmed pomembnejših elementov v glavici semenčic. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga je premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Številne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z magnezijem ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Znaki pomanjkanja magnezija

Količina tako pomembnega elementa, kot je magnezij, se v telesu načrtno uravnava. Če ga prične primanjkovati v celicah, ga telo nadomešča iz lastnih rezerv – iz kosti in jeter. Če so izgube večje kot nadomestila, se pojavijo znaki pomanjkanja. Hudo pomanjkanje se pokaže takrat, ko telo Mg ni več sposobno nadomeščati iz lastnih rezerv.

Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja pomanjkanje kalija in fosfata, v hujših primerih tudi kalcija.

Hudi primeri pomanjkanja magnezija so redki. Splošni znaki: zaprtost, izguba apetita, splošno slabo počutje, utrujenost, hitra utrudljivost, mišični krči, mravljinčenje, razdražljivost, motnje spanja, glavobol, slabša koncentracija in psihične spremembe.

Nevrološki simptomi

apatija, depresija, motnje spomina in koncentracije

težja pomanjkanja – razvije se zmedenost, halucinacije, paranoidne ideje in celo koma

Nevromuskularni simptomi

mišične fascikulacije (krči), zvonjenje v ušesih

težje pomanjkanje sproži tremor, mišične krče, mišično slabost, ataksijo nistagmusa in tetanijo

Gastrointestinalni simptomi

pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje

Kardiovaskularni simptomi

supraventrikularne tahikardne motnje srčnega ritma, ventrikularne ekstrasistole

ventrikularne tahikardije ali celo fibrilacija ventriklov pri težjih pomanjkanjih

Kaj je lahko vzrok za pomanjkanje Mg?

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi … Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija.

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.
Vzroki za pomanjkanje magnezija:

hujšanje z enostransko prehrano

premastna hrana

nepravilna prehrana (veliko sladkarij in živil iz bele moke, veliko kuhane in pečene hrane)

hrana, zelo bogata s kalcijem, oz. pomanjkanje vitaminov B1, B2 in B6

alkoholizem, kajenje, hranjenje po sondah in infuzijah (dalj časa)

nezadostna resorbcija magnezija ali pretirana izguba magnezija pri resekciji črevesja, uporabi odvajal in vnetnih črevesnih boleznih z diarejami (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis)

endokrini vzroki so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ščitnice in obščitnice, bolezni ledvic in nadledvične žleze

jemanje diuretikov in nekaterih antibiotikov

ekstremni športi, nosečnost, dojenje,

stresne situacije

Vir: www.holist.eu