Ljubezen je beseda, ki jo ljudje uporabljamo za vse mogoče.

Uporabljamo jo, da izrazimo svoje občutke, svojo izkušnjo povezanosti in kadar se z nekom prijetno počutimo.
Poznamo fraze kot; Ljubezen ozdravi vse ali da je Ljubezen vse kar potrebuješ, kot so peli že Beatli.
Ob tem pa verjamemo tudi, da je ena vrsta ljubezni bolj zaželena ali celo boljša od druge. Poznamo romantično ljubezen, platonsko ljubezen, Grki govorijo o šestih različnih vrstah ljubezni.

Ljubezen so nam naslikali kot nežno, mehko, potrpežljivo. In največkrat ljudje, ko govorijo o ljubezni izražajo željo po tem, da bi se razumeli in da bi se drugi enostavno strinjali z njimi.

V resnici pa je ljubezen močna. Je silovita. Je ostra.

Ljubezen postavi meje.
Ljubezen je zvesta.
Ljubezen prevzema odgovornost. Tudi ko je neudobno.

Ljubezen je radikalno iskrena. Pove kar čuti ne glede na tveganje, da bo ostala brez tega, kar ji je ljubo in drago.

Ljubezen je pravičnost. In to me je, ko sem pisala knjigo o Varuhinji Ljubezni presenetilo.
In to velja v vseh odnosih; v odnosu s seboj, z ljubimi osebami, kot tudi v skupnosti in družbi nasploh.

Resnična ljubezen je silovito nepopustljiva glede meja, spoštovanja, ranljivosti in neudobja. Zariše črto v pesek in ve do kje segaš ti in od kje naprej so drugi.

Ljubezen reče NE z enako mero ljubeznivosti in spoštovanja, kot JA.
Pove kaj želi in česa ne tolerira enako iskreno in odprto.
Pove, kaj si zasluži in kaj ni okej.

Ljubezen ve, da je telo pomembno.
In da je varnost na prvem mestu.

Jasno izrazi kje se želi srečati z nekom in kakšne so potrebe.
Brez opravičevanja in brez pomanjševanja izrazi svoje standarde.

Kajti meje so ključnega pomena za povezanost in tvoj obstoj v svetu.
In še vedno težko razumem duhovni pogled na svet s strani ljudi, ki govorijo o zlitju z vsem kar je, brez da bi resnično vedela, poznala in razumela tvojo edinstvenost, ki jo prispevaš v to enost.

Ti si tista, ki mora zelo dobro poznati svoj edinstveni okus, svojo edinstvenost, da bi se lahko zlila v Celoto vsega kar je. Ker je na tebi, da vidiš vrednost tega, kar prispevaš.
Dokler ti ne vidiš tega, dokler je to nevidno zate, tega ne moreš prispevati.

Ljubezen ni udobna.
Ljubezen je pozorna.
Ljubezen je aktivna.
Ljubezen je prisotna.

Vendar ni prijetna, udobna in popustljiva. Ljubezen ni tista prijetna punčka, ki je pridna in naredi vse kot ji rečejo drugi v želji, da bi bila prepoznana kot prijetna in prilagodljiva. V želji, da bi se vsi v njeni družbi počutili prijetno in domače.

Ko ljubiš nekoga, poveš; Auč tole boli.
Ko ljubiš nekoga, poveš; Vau, tega nisem vedela.
Rečeš; Oprosti mi, da te nisem poslušala.
Rečeš tudi; Tole ni okej. Nekaj se mora spremeniti.

In to velja tako za ljubezen do sebe, kot tudi za ljubezen s komerkoli.

Nahajamo se v času, ko je ljubezen bolj potrebna, kot kadarkoli v zgodovini človeštva.
Ljubezen, ki pokaže, da stvari že dolgo časa niso, kot bi morale biti.
Ljubezen, ki je prisotna tudi, ko se počutiš osramočena, prestrašena, negotova.
Da ostajaš zvesta sebi in temu, kdo ti si, še posebej takrat, ko stvari postanejo neudobne.

Ljubezen izbiraš. Vsak trenutek znova.
Ljubezen te vidi.
Ljubezen te odpira.
Ljubezen terja, da se zaneseš nase. Tudi takrat, ko tvoja pot postane razrita in je polna vzponov in padcev. In še posebej takrat. Da zaupaš vase.

Prevzeti moraš odgovornost zase. Za svoj obstoj. In za svoje izbire.

Čas v katerem živimo terja, da izbiraš ljubezen zase. Ne glede na to, kako neudobna je.
Tudi, ko je boleče. Tudi, ko je strašljivo.
Tudi, ko se ti zdi, da greš kontra vsem svojim načelom in zgodbam, vsemu, kar si verjela do sedaj.

Ljubezen prinaša s seboj povabilo.
Da izbereš odnose, ki varujejo ljubezen, ki te nahranijo in negujejo.
Da se soočiš z odnosi, kjer si uničevalka ljubezni, kjer sodiš, kritiziraš, si sebična ali neiskrena. Kjer se braniš ali pa osebo poskušaš ugasniti. Ali pa to izkušaš z druge strani.
Na tebi je, da prevzameš polno odgovornost zase in da si poveš resnico, kje moraš opraviti svoje delo, se soočiti s stvarmi, ponovno ustvariti povezavo, zgraditi mostove, narediti navdihnjeno akcijo.

Na tebi je, da izbereš ljubezen in aktivno varuješ ljubezen. V odnosu s seboj, v osebnih odnosih, v skupnosti ali v družbi.

Ljubezen je silovita. In ja, ljubezen zdravi. Vendar le, če si voljna biti ranljiva in si povedati resnico, kar je neudobno. Od tebe terja, da pogledaš v zgodbe, ki si jih pripoveduješ in jih napišeš na novo na način, ki dviguje tako tebe, kot tudi tiste okoli tebe.

Na tebi je, da izbereš, da si Varuhinja Ljubezni, ki dviguje življenje, ki ga podpira in mu služi v ljubezni, z ljubeznijo, iz ljubezni!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si