voda

Kristali vode

Masuru Emoto se je lotil pionirskega dela opazovanja raznovrstnosti kristalov zmrznjene vode pod mikroskopom. Pri takem delu seveda naletimo na številne težave, kot so nastavitev pravilne temperature, osvetlitve, ustrezne povečave, izbiro fokusa (z različnim fokusom lahko isti kristal vidimo na mnogo različnih nivojih), izolacija eksperimentalne vode od drugih zunanjih vplivov ter nenazadnje, kar je verjetno najtežje, pravilna obravnava vpliva eksperimentatorja na eksperimentalno vodo. Masuru Emoto v svoji knjigi Sporočilo vode ne poskuša znanstveno dokazovati spomina vode, ampak se osredotoča bolj na estetski vidik kristalizacije. Pri tem namiguje, da na vodo vpliva prav vse v njeni okolici: od zraka, svetlobe, temperature, pristiska, zvoka, pa vse do bolj subtilnih vplivov naših dejanj, občutkov, misli in celo napisanih besed.

Kar je za energijsko medicino samo po sebi razumljivo, o tem pravoverni znanstveniki še zmerom močno dvomijo in označujejo kot šarlatanstvo: namreč dejstvo, da je voda sposobna shranjevati informacije. Masaru Emoto, Japnec, je s knjigo »Sporočilo vode« ta znanstveni spor razrešil v korist energijske medicine. V dvanajstletnem raziskovalnem delu mu je uspelo znanstveno neoporečno dokazati, da je voda sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi čustva in zavest. Dvomečim znanstvenikom bo potrebno v prihodnje pokazati samo Emotovo knjigo. Ne preostane nam drugega, kot da se čudimo. Kajti slike informacijskih kristalov v knjigi lahko vsakdo v vsakem trenutku reproducira in najde enako strukturo, čeprav z neizogibnimi variacijami v obliki.

Dvanajst let je Masaru Emoto proučeval, kako bi lahko vodni spomin in v vodi shranjene informacije napravil vidne. V treh letih je posnel in ovrednotil desettisoče fotografij.

Izkazalo se je , da so pri minus 5 stopinjah Celzija optimalni pogoji, da z ohlajenim mikroskopom vidimo kristalizacijske oblike vode. Dobra voda kristalizira v obliki šesterokotnika, podobno kot snežinke. Okrog šesterokotnika so kristalni okraski. Po zgradbi, pa tudi po barvi kristala in po njegovem središču lahko sklepamo, kakšne so informacije, ki so shranjenih v vodi, in jih potem nterpretiramo.

Slike lahko poljubno razlagamo, zaradi česar so zdaj potrebne znanstvene raziskave.

V svoji knjigi »The Message from the Water« je Masaru Emoto predstavil sto najlepših mikroskopskih fotografij kristalov. Knjiga predstavlja začetek prihodnjih raziskav.

1984. leta je doktor Lee H. Lorenzen, biokemik iz ZDA, napravil prve poskuse z mikroklastersko vodo. Razvil je metodo bioresonance za prepis informacij nekega produkta v vodo, ki potem te informacije shrani. Zamisel za to se mu je porodila, ko je bila njegova žena zelo bolna in se s pomočjo medicine ni mogla pozdraviti. Takrat je poskušal razviti novo medicino.

Priskrbel si je kefir s Kavkaza (kjer so ljudje zelo zdravi in dočakajo visoko starost) in zdravilo za vse z Andov, rastlinico »mačji kremplji«. Informacije obeh produktov je prenesel v vodo, potenciral (razredčil) to vodo še za faktor 200 oz. 400 in jo dal svoji ženi kot zdravilo. Uspeh – ozdravitev je bila tako hitra, da danes novo zdravilo zelo uspešno uporabljajo mnogi zdravniki in bolnice v ZDA in Mehiki.

Od takrat mnogi zdravniki in zobozdravniki uporabljajo bioresonanco za izdelavo homeopatskih zdravil. Doktor Lorenzen je 1986. leta to metodo patentiral.

1986. leta se je srečal z Japoncem Masarujem Emotom, ki ga je Lorenzenovo delo zelo zanimalo. Emoto je vzel s sabo na Japonsko fotoaparat, ki ga je razvil Lorenzen, in dvanajst let raziskoval, kako bi informacije, prepisane v vodo, napravil vidne. Pred tremi leti mu je uspela prva fotografija kristalizirane vodne kapljice pod mikroskopom ob 400-kratni povečavi. To je bil prvi čudež. V naslednjih letih je napravil na desettisoče fotografij vzorcev vode iz rek na Japonskem in iz vsega sveta.

Tako se mu je porodila tudi zamisel, da bi vodo ozvočil s klasično ali moderno glasbo in jo fotografiral. Rezultati so bili neverjetni. Epruvete z vodo je naslovil z dobrimi ali slabimi lastnostmi: »dobrota – zlo«, »ljubezen – sovraštvo«, »hudič – angel«, »Adolf Hitler – mati Tereza«. Postavil je nevtralno destilirano vodo na fotografijo mladega dekleta, ki se smeje. Potem je nagovoril epruvete s temi lastnostmi in jih fotografiral.

Med počitnicami je pustil kozarec vode na svoji pisalni mizi in pisal prijateljem, naj pošiljajo vodi v kozarcu dobre misli – tudi ta poskus je uspel. Prosil je nekega japonskega meniha, da je ob vodi izgovarjal besede najvišjega Boga.

Po Emotovih spoznanjih se informacije shranjujejo v napetostnem polju med atomskim jedrom in elektroni, ki ga obkrožajo, in njim pridruženimi roji (klastri).

Voda shranjuje tudi naše misli in čustva in celo trpi z nami (dokazano zahvaljujoč raziskavam ob katastrofah, npr. ob potresu.).

Če molimo ali blagoslavljamo, se spremeni tudi kristalna struktura vode. To lahko prepoznamo in dokažemo pod mikroskopom in na fotografijah.

S pomočjo sporočil vode si lahko zdaj bolje predstavljamo, kako morda deluje božji duh, ki je povsod prisoten in ki ničesar ne spregleda, ne naših besed ne naših vzgibov.

Še povzetek Emotosovega dela in raziskav, ki jih je dokumetniral v svoji knjigi:

Voda obdaja ta svet, nosi s sabo vse nečistoče in jih raztaplja. Voda je izvor življenja. Če je voda onesnažena, postane obstoj živih bitij vprašljiv. Ko je to opazoval, je pričel iskati pot, kako bi lahko kvaliteto vode natančno ocenil.

Lahko voda na zemlji preživi?

Voda, ki jo vsak dan nezavedno trošimo, je samo ena vrsta vode, ki ima sicer mnoge pojavne oblike.

Največ vode pride direktno iz podtalnice ali iz rek. Tekoča voda se večinoma zbira v velikih objektih in je večinoma podvržena postopku sterilizacije in dezinfekcije s klorom. Od tu je napeljana v vsako hišo.

V mnogih gospodinjstvih je medtem že postalo običajno, da pred vodovodno pipo pritrdijo čistilec vode. Voda je v večini mest onesnažena. Kako hudo je že onesnaženje in ali je to pogojeno že z umazano podtalnico in rečno vodo? Ali pa se voda onesnaži na poti v gospodinjstva? Kako močno je onesnažena naravna izvirska voda?

Pojavlja se tudi vprašanje, ali je onesnažena tudi že deževnica? Ali se deževnica na poti skozi zrak onesnaži, čeprav se potem v zemlji očisti?

Videti je, kot bi celo znanstvene raziskave in analize vodnih vzorcev deloma vsebovale magična števila. Voda je pomembna za naše življenje, toda ko podrobneje razmišljamo o tem, se pojavi kup problemov.

V katerem mestu je voda bolj onesnažena, v Tokiu ali Osaki?

Kako je v drugih mestih?

Je voda na podeželju čistejša?


Vodni kristali so obraz vode

Kristali so trdne snovi s praviloma jasno razvrščenimi atomi in molekulami. Snežinke nastanejo v različnih pogojih in zato ni dveh kristalov, ki bi enako izgledala (tako kot tudi ni dveh enakih obrazov). Vsi snežni kristali imajo sicer enako osnovno strukturo (šesterokotnik) in različne vode na Zemlji začnejo kristalizirati z enakim kristalnim vzorcem. Toda tudi če bi zmrznili sto vzorcev iste vode, ne bi dobili dveh točno enakih vzorcev. Kažejo pa se primerljive podobnosti in tendence v strukturi kristalne mreže v vseh vzorcih. Nepravilnosti in razpadajoči šesterokotni kristali v primerjavi z lepimi , pravilnimi snežnimi zvezdami niso dobro znamenje. Drugače povedano, kriterij za oceno je samo naš občutek, ali vidimo čudovit ali spremenjen kristal. S tovrstno analizo vode opazujemo vodo in njeno čistost s popolnoma druge plati, namreč kot informacije, ki jih dobimo z modernimi (večinoma kemičnimi) znanstvenimi analizami vode.

Tu objavljene slike prikazujejo različna preoblikovanja in spremembe, ko kristalizirajo določene vrste vode ali ko je voda izpostavljena različnim pogojem.

Dve posebej zanimivi sliki prikazujeta rezultat eksperimenta, ki ga je ponovilo veliko ljudi z identičnim rezultatom.

S kuhanim rižem smo napolnili dva enaka steklena kozarca. Potem je nekdo vsak dan povedal isto vsebino. Eni posodi je rekel: »Hvala«, drugi pa: »Ti, norec«. Slika kaže rezultat čez en mesec.

Dva osnovnošolca sta počela isto in sta vsak dan po prihodu iz šole govorila rižu. Rezultat: riž, ki sta mu otroka rekla »hvala« je skoraj fermentiral in dobil lepo, fino sladno aromo. Riž v drugi posodi, ki sta mu otroka govorila »Ti, norec«, je počrnel in zgnil.

Neznosno je smrdel. Seveda to ni bil eksperiment uradnega raziskovalnega inštituta in rezultati se morda slučajno ujemajo. Toda mnogi ljudje so napravili enak eksperiment in dobili enake rezultate.

Videti je, da z našimi mislimi ne vplivamo samo na vodo, ampak tudi na mikrobe. Mikrobi reagirajo kot mi: bolje delajo, če so pohvaljeni, in so leni in počasni, če jih oštevamo.

Videti je, kot da bi se pod vplivom besed »hvala« in »norec« mikrobi razdelili v »dobre« in »slabe« bakterije.

Ta opazovanja so nas pripeljala do tega, da smo želeli spremembe vode natančneje preučevati. Tako smo začeli preverjati kristalizacijo različnih vod.

Potem ko je tehnična oprema dozorela za fotografiranje ledenih kristalov, smo začeli z našimi raziskavami.

Voda po potresu

17. januarja 1995 je bil veliki potres v Kobah. Tri dni kasneje so bile narejene slike kristalov iz vodovodne napeljave v Kobah. Videti je, kot bi voda prestregla strah, paniko in trpljenje ljudi takoj po potresu. Kristali so bili popolnoma uničeni. Kot prispodoba tistega, kar je ljudi navdalo z grozo.

Tri mesece kasneje so spet vzeli vzorce iz vodovodne napeljave. Iz vsega sveta je pritekala do ljudi v Kobah pomoč in simpatija. Čeprav so bile naokrog še razvaline, pa so bili ljudje sposobni, da so s pomočjo prijateljstva in topline drugih uredili svojo okolico. Videti je, kot bi kristali ulovili tudi ta čustva.

Voda in glasba

V eksperimentih je bila uporabljena destilirana voda, ker ima enostavno kristalno strukturo z najmanj nečistočami. Ugotovljeno je bilo, da destilirana voda hitro zgubi sposobnost tvorjenja lepih kristalov. Tukaj so predstavljeni samo eksperimenti, v katerih so se začeli tvoriti lepo oblikovani kristali.

Najprej je bila slikana prazna, destilirana voda. Potem je bila voda ozvočena z glasbo, kristalizirana in spet slikana.

Predtem so morala biti razjasnjena naslednja vprašanja:

Katera je najboljša glasba, če želimo, da maksimalno deluje na kristale?

Kateri glasbeni stil je najprimernejši?

Kako dolgo je treba vodi igrati?

Kako glasna naj bo glasba?

Kolikšna naj bo razdalja med zvočnikom in kristali?

Na koncu je bil izbran naslednji postopek: postavili so vodo med dva zvočnika in zaigrali glasbeno delo normalno glasno, vodo pretresali, jo pustili preko noči stati, jo naslednjega dne spet stresali, potem pa je zmrznila v kristalne tvorbe. Zatem so kristale fotografirali.

Na opisani način so vodo izpostavili dvema različnima zvrstema glasbe.

Tukaj objavljene slike so izbrane naključno izmed 100 slik destilirane vode, ki je bila izpostavljena glasbi.

Nastali so čudoviti kristali, ko je bila voda izpostavljena Beethovnovi Pastoralni simfoniji. To je eno Beethovnovih najbolj znanih del, sijajno, sveže, veselo.

Besede kot informacije

Vodni kristali so različno reagirali na poskuse izpostavljanja glasbi. Reakcije so bile nepričakovano mnogovrstne. Naslednje vprašanje, ki so si ga proučevalci zastavili, je bilo, kako bi voda reagirala, če bi jo izpostavili napisanim ali izgovorjenim besedam. Obstajala je namreč velika razlika med jezno izgovorjenim: »Ti, norec!« in med prijazno izgovorjenim: »Ja, kakšen norec pa si.«

Tako so se odločili za jezikovne poizkuse z vodo. Niso uporabljali rokopisa, ampak besede, napisane na stroj. Zamisel, da bodo govorili z vodo, je bila videti komična, toda fotografski tim je kljub temu nadaljeval z delom.

Za izhodiščno snov eksperimentov je bila izbrana destilirana voda. Bila je iste vrste kot tista, ki je bila uporabljena že v poizkusih z glasbo. Porazdelili so vodo v dve enaki steklenici. Na eno steklenico so prilepili listek z natipkano besedo »hvala«, na drugo steklenico pa »ti, norec«. Potem so pustili obe steklenici eno noč počivati. Naslednji dan so vodo zmrznili in fotografirali kristale, ki so se izoblikovali.

Vodi sta se vpadljivo razlikovali. Tim je poskuse izvedel brez podrobnejših informacij. Potem so zamenjali sodelujoče v poskusu in isti poskus ponovili, toda z enakim rezultatom.

Hoteli so preizkusiti, če bo povelja, na primer: »Napravi!«, »Naredi!« , in spodbujajoče »Napravimo!« izkazujejo enak rezultat. To so besede, ki jih vsak dan, brez razmisleka uporabljamo. Ne bi jih smeli zlorabljati, s tem da jih prepogosto in nepremišjeno izgovarjamo.

Pravijo, da je voda iz Lourda čudežna. Ta voda vsebuje lastnost ljubezni in spreminja sovraštvo v ljubezen. Več kot štiri milijone ljudi z vsega sveta obišče ta kraj vsako leto. Kristal te vode izraža delovanje kolektivne zavesti. Skrivnosten kristal, ki nam pušča občutek neke mistične energije.

Kristal pa, ki je nastal iz vode, ki so ji dali napis z imenom Adolf Hitler, je bil podoben kristalom, ki so bili izpostavljeni izrazom »Zaradi tebe sem bolan« in »Ubil jih bom«.

Vendarle pa je nastalo tudi manjše število slik, pri katerih voda ni izoblikovala popolnih kristalov, vendarle pa je videti, kot da bi bila poskušala kristalizirati. Ko to opazujemo, lahko sklepamo, da ne obstaja človek, ki bi bil samo in izključno zloben, kajti vsak ima vest.

Valovanje za vodo

Za mnogimi današnjimi nasipi je voda v mirujočem stanju in jo oživljajo alge, ki jo počasi zastrupijo. Jez zaustavlja hitri tok vode in jo zadržuje v nenaravnem stanju.

Ko so začeli znanstveniki resno razmišljati, da bi to popravili, so zajezeni vodi vpisali potrebno valovanje. Kot rezultat so dobili sliko čudovitega kristala. Prepričani so, da bi zajezeno vodo lahko izboljšali, če bi razvili in uporabili tovrstno metodo.

Tudi med delom z vodo iz ribnika so tudi dobili nenavadno, povsem nepričakovano sliko. Slikali so v presledkih po pet sekund. Prva slika in druga, narejena pet sekund po prvi, sta ohranili rdeča in zelena področja. Ne vedo, kaj to pomeni. To bo zanje naslednja študijska tema.

vir: http://lkm.fri.uni-lj.si/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja