DROBNOCVETNI VRBOVEC (Epilobium parviflorum)
Ob potokih, robovih gozdov, nasipih in zapuščenih vlažnih travnikih, bomo prav pogosto naleteli na razne vrbovce. Spoznali jih bomo po drobnih roza cvetovih in podolgovatih semenskih strokih, ki se, ko je seme zrelo, razprejo in pokažejo se drobna semena z belimi, bombažu podobnimi laski.
Vrbovcev je veliko vrst, ki jih najdemo širom Slovenije. Če ga iščemo za zdravilne namene, iščimo vrste z drobnimi, svetlo roza cvetovi, ki niso večji od 1,5 cm, to so v prvi vrsti drobnocvetni vrbovec (Epilobium parviflorum) in še gorski vrbovec (E. montanum), hribski vrbovec (E. colinum),temnozeleni vrbovec (E. obscurum), alpski vrbovec (E. anagallidifolium), rožnatocvetni vrbovec (E. roseum S.). Ostalih vrbovcev pa za uživanje ne uporabljamo.
Drobnocvetni vrbovec poganja iz zalistij zgornjih listov, kasneje pa še po celotnem steblu drobne, do 0,8 do 1,5 cm velike svetlo roza cvetove. Steblo je kratkodlakavo, spodnji listi nasprotni, kasneje premenjalni, nežno dlakavi in dolgi od 3 – 7 cm. Cveti od junija do septembra in zraste od 20 do 80 cm v višino. Je dokaj neopazna rastlina, še najlažje ga opazimo zaradi njegovih razprtih semenskih strokov, ki so opaznejši od njegovih nežnih cvetov. Za uporabo, redno nabiramo njegove vršičke s stroki, ki so tik pred odprtjem, narežemo in dobro posušimo na brezvetrnem prostoru, saj bi nam veter lahko raznesel dragocena semena.
Brez posebnega truda, ga lahko gojimo v domačem vrtu, potrebuje le dovolj vlage in kadar mu prostor ustreza, se hitro zaseje in razmnoži sam. Nabiramo zgornji del rastline v času cvetenja oz. ko so na rastlini že okoli 5 cm dolgi stroki.
Nabiramo ga redno, vsak teden, saj s tem pospešujemo razvejanost rastline in nastajanje vedno novih vrhov.
Trgamo približno na sredini vejic, tako, da rastlina lahko izza preostalih listov, tvori nove poganjke. Če je veliko dežja, moramo biti pozorni tudi na to, da ne pobiramo vrhov, ki jih je napadla plesen. To vidimo po belo-sivih kupčkih plesni na listih in strokih. Tak vrbovec porežimo in zavrzimo. Mladi poganjki bodo lahko spet zdravi. Če ga nabiramo za čaj, še sveže pobranega narežemo in potem posušimo. Čim manj se ga dotikamo, da se semena ne raznosijo naokrog. Tinkturo pa si lahko pripravimo iz sveže ali pa tudi iz posušene rastline.
Vrbovec vsebuje snovi, ki imajo aktiven učinek na spremembe v telesu, ki povzročajo povečanje podmehurnice. Za povečano prostato, je drobnocvetni vrbovec tradicionalno ljudsko zdravilo. Uporablja se pri vseh, tudi dolgotrajnejših obolenjih prostate, kot je npr. težko odvajanje vode, pri bolečinah ledvic in mehurja (tudi za ženske) in tudi pri raku mehurja in prostate. Mnogim moškim se ob redni uporabi vrbovca, benigno povečanje prostate spet normalizira, če pa imate težave po operaciji prostate, kot je npr. pekoča bolečina, jih lahko vrbovec zmanjša. V namene zdravljenja lahko vrbovec uporabljamo v obliki čaja in tinkture. Pomembna je redna uporaba. Pijemo ga tri tedne, nato za kak teden naredimo pavzo in ponovno pijemo. Če se vrbovec uživa preventivno po 45. letu starosti, sta dovolj dve tritedenski kuri letno. Ob večjih težavah pa se lahko pripravke iz vrbovca uživa neprekinjeno dva meseca, nato je potrebna vsaj tedenska prekinitev in nadaljevanje v tritedenskih ciklih. Lažje uriniranje in zmanjšanje bolečin se običajno pokaže kar hitro, že po prvi tritedenski kuri, za trajnejše rezultate pa ga je potrebno piti dalj časa. Neželjeni učinki pri pitju drobnocvetnega vrbovca niso poznani, tudi z zdravili je kompatibilen, bolje pa je, da se pred uporabo posvetujete tudi s svojim zdravnikom.
Glavne učinkovine v vrbovcu so flavonoidi (protivnetno delovanje), sitosterol, čreslovine, triterpenske kisline, pektini, rastlinski hormoni, lignani.
Čaj
Čajno žličko suhega zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in pijemo dve do tri skodelice dnevno in sicer prvo zjutraj na tešče in zadnjo zvečer pred spanjem.
Tinktura
Svež vrbovec narežemo in z njim napolnimo steklen kozarec. Prelijemo s 45% žganjem in postavimo na temno in toplo mesto, najbolje kar v kuhinjsko omaro. Občasno pretresemo. Po 3 tednih precedimo, zelišča iztisnemo in shranimo v temnem prostoru. Jemljemo 30 kapljic 2-3x dnevno in sicer zjutraj na tešče in zvečer, lahko pa tudi pred kosilom.
Moški čaj
60 g drobnocvetnega vrbovca, 10 g preslice, 10 g koprive, 5 g zlate rozge, 5 g borovničevih listov, 10 g mete za okus.
Patricija Šenekar