ČESEN (allium sativum)

Česen bi lahko, zaradi vseh njegovih bioaktivnih snovi, poimenovali kar čudežna zel.
V obrambi pred mikrobi je tako močan, da uničuje mnoge glivice, viruse in bakterije.
Njegovo antibiotično delovanje je močno in neredko pomaga tudi pri boju proti bakterijam, ki so razvile odpornost na antibiotike.

S štirimi miligrami alicina ( ta je v 2. do 3. strokih česna), ki jih preventivno užijemo v sezoni gripe in prehladov bomo, bolezni gotovo odložili.

Česen dobi svoj značilen vonj zaradi številnih žveplovih spojin, med katerimi je aliin najpomembnejši. Ko pa se celice česna poškodujejo, se le-ta na zraku spremeni v prej omenjeni, hlapni alicin, zato česen, dokler ni poškodovan, tudi ne razvije svojega značilnega vonja.

Ker aliin ni aktivna učinkovina se priporoča, da narezan ali stisnjen česen pustimo na zraku stati nekaj minutk, preden ga uporabimo za (hitro) kuhanje ali pa ga pomešamo v jedi, saj toplota zmanjšuje ali povsem ustavi encimski razkroj aliina.

Vsebnost aliina v česnu je, zanimivo, večja, kadar je zemlja, v kateri česen raste, bolj vlažna.
Če imamo lasten vrt, se nam zelo splača potruditi, da vzgojimo svojo gredico česna na njem ali pa vsaj, da poiščemo kmeta, ki iz kvalitetnega domačega semena vzgoji dober česen.
Vedeti namreč moramo, da česen pri slabem skladiščenju ali pa že na zemlji, rade napadejo glivice in plesni, pa tudi to, da zelo hitro kali. Zato je na seznamu rastlin, ki jih radioaktivno obsevajo ali škropijo s kemikalijami, da bi vse našteto preprečili.

Česen sodi v družino lilijevk (lukovk).
V prvem letu iz semena zraste majhna čebulica, v drugem letu pa iz nje dobimo rastlino s podzemno glavico, sestavljeno iz česnovih strokov.
Seveda pa pri česnu ne rabimo čakati, da rastlina zacveti in zasemeni, saj lahko v jesenskem ali zgodnje-spomladanskem času posadimo oz. posejemo kar česnove stroke. Seveda pod pogojem, da so vitalni, živi, torej neobsevani. Če ga pustimo v zemlji, lahko postane kar trajnica.

Izvira iz osrednje Azije od koder se je razširil po svetu in danes je največja proizvajalka česna Kitajska, ki obvladuje kar 80 % svetovnega trga. A žal je ta česen, ki ga najdemo tudi v naših marketih, sumljive kvalitete. Tudi njegov zatohel vonj in puhel okus, nas ne more prepričati.

Česen je povezan z mnogimi vražami in je vsekakor zelo »kultna« rastlina. V Aziji je bilo, zaradi njegovega vonja, prepovedano častiti bogove z njim, dočim Egipčani, so ga tlačili v nosnice svojih mrtvih kraljev. Ni ga med nami, ki ni slišal mita o tem, da preganja vampirje in zle duhove.
Vsekakor je res, da je njegov duh vznemirjal človeka že od davno in tudi preganjal je vse ostale duhove, kot tudi patogene organizme, saj pred njim zbeži vse, kar obožuje vlago, zatohlost, temačnost in slabi našo življenjsko energijo, saj česen v sebi nosi esenco toplega, suhega, sončnega.

Zdravilna je celotna česnova rastlina, najbolj pa seveda podzemni stroki. Z raziskavami so ugotovili, da je v zrelem česnu višja koncentracija zdravilnih učinkovin, kot v mladem. V ljudski medicini ga uporabljamo na več področjih.

Vsekakor je ena pomembnejših ugotovitev ta, da uničuje viruse in bakterije, zato ga lahko učinkovito uporabimo proti okužbam in prehladom. V ta namen lahko uporabljamo česnovo tinkturo, stisnemo sok ali pojemo 2-3 stroke stisnjenega česna na dan. Če pa v naši okolici preveč protestirajo, si lahko privoščimo tudi kapsule česna, z vsaj tremi mg alicina dnevno.
Tudi za varovanje srca in ožilja, je poleg redne telesne vadbe česen več, kot dobrodošel. Kot tudi ob vnetjih mehurja. Že strok ali dva na dan, zmanjšuje krvni tlak, redči kri in zmanjšuje možnost nastajanja krvnih strdkov, tveganje za srčni infarkt in večine kapi, niža pa tudi holesterol.

Česen je odlično zelišče za čiščenje krvi in nižanje holesterola. Zniževal naj bi tudi krvni sladkor. Najbolj učinkovit je surov česen ali česnova tinktura. Vendar moramo biti zelo previdni, da ne pretiravamo z redčenjem krvi, saj lahko ima za posledico to, da se nam krvavitev iz morebitne rane ne zaustavi. Prav tako ga ne smemo uživati z ostalimi antikoagulansi, kot so vitamin E, Aspirin, skorja bele vrbe ali brestovolistni oslad, zato se o terapevtskem uživanju česna vedno najprej posvetujte s svojim zdravnikom. Česna v večjih odmerkih ne jemljimo predolgo in nikakor pred operativnimi posegi.

Ker česen vsebuje naravne antibiotike in antiglivične sestavine, ga lahko uporabimo tudi, kot zdravilo za kožo. Če imamo dermatitis, ki mu botruje bakterijska ali glivična okužba si naredimo obkladke iz močnega česnovega čaja. Učinkovit je pri atletski nogi, krastah in srbečici.
Pospešuje tudi regeneracijo kožnih celic. Pri glivicah na nohtih ga lahko stisnemo in povežemo na nohte, ob tem pa si z mastno kremo zaščitimo kožo. S česnovim čajem ali tinkturo lahko čistimo tudi aknasto kožo na obrazu. Vendar ga uporabimo le na nepoškodovani koži, brez svežih ran.

Veliko je študij, ki so se ukvarjale z zdravilnostjo česna in mnoge so pokazale njegovo pozitivno delovanje oz. zaviranje rasti celic pri raznih tumorjih, vendar je kljub svoji učinkovitost bolj varovalen, torej je močnejše njegovo preventivno delovanje, kot kurativno, torej ni tako učinkovit v sami akutni fazi.
Česen spodbuja tudi delovanje želodca, žolča in črevesja.
Podpira tudi dobro delovanje črevesne flore, saj zavira razmnoževanje nezaželenih bakterij in kvasovk. A kljub vsemu je tukaj pomembno, da je naša črevesna flora zdrava, močna in ni oslabljena zaradi jemanja antibiotikov in nezdrave prehrane, sicer bo presnova česna za nas zelo otežena in naše črevesje iz njega ne bo moglo aktivirati vseh njegovih zdravilnih lastnosti.

Pečen česen
Grobo in od zunaj očiščene glavice česna, ki jih nežno naoljimo in jim odrežemo vršiček, kar v olupku ovijemo z alu -folijo in pečemo 30 do 40 minut v pečici na 180°C. Nato česen iztisnemo iz ovojnice, pomešamo z nekaj olivnega olja in z njim namažemo opečene kruhke. Zraven sodijo še črne olive in na tanko narezan parmezan.

Zelenjavno-sadni sok s česnom
S sokovnikom naredimo sok iz treh korenčkov, jabolka, dveh strokov česna, koščkom ingverja in šopkom peteršilja.

Česnova juha
4 cele glavice česna pečemo v pečici, med tem časom pa v dveh litrih vode skuhamo 4 večje, narezane krompirje, ki jih začinimo z soljo, timijanom, baziliko in luštrekom ali pa kar z zeliščno soljo . Olupimo 15 strokov česna, jih drobno narežemo ali stisnemo in pustimo stati nekaj minut na zraku, nato jih na hitro, za minuto ali dve popražimo na olivnem olju. Pazljivo prilijemo vroč kuhan krompir z vso tekočino in pokuhamo še nekaj minut. Dodamo iztisnjen pečen česen in spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo kanček tekoče sladke smetane in postrežemo s sveže sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem.

Patricija Šenekar