Vsak prihaja na ta planet s svojim edinstvenim dušnim dogovorom, s svojo misijo, ki naj bi jo zaživel in doživel.
Če si Empatinja in imaš dušni dogovor, da si varuhinja Luči, potem v tem času v sebi čutiš poriv, željo po tem, da bi prispevala in nekaj naredila.

Izziv je vedno povezan z delovanjem.
Ko sem svojo misijo poskušala izpolniti skozi delovanje, so se stvari vedno znova komplicirale.
Ker sem mislila, da moram stvari narediti na točno določen način sem potiskala, silila, se trudila čez vse mere in se vedno znova pizdila, ker se stvari niso odvijale kot sem si zamislila.
Bila sem jezna zaradi nepravičnosti v svetu.
Čutila sem težo odgovornosti in predvsem težo bremena delovanja.
Le da tega nisem znala ubesediti. Prepričana sem bila, da moram stvari narediti popolno, drugače je vse brez veze. Mislila sem, da moram slediti korakom in narediti vse prav.

Moj izziv je bil tudi v tem, da sem bila prepričana, da če nimam točnih navodil in stvari ne delam po korakih, se stvari ne bodo zgodile. Danes vem, da je to posledica programiranja.
Ker to kar je to povzročilo v meni je bilo, da sem čakala na popolna navodila. Raje se sploh nisem lotila stvari, če nisem imela popolnih navodil.

Delovanje me je ustavilo še preden sem sploh začela.
Vse prepogosto sem bila kot športni avto, ki je toriral na mestu, ker sem pozabila prestaviti v prvo prestavo.

Moja velika lekcija v življenju je prišla, ko sem dojela, da ni na meni, da karkoli naredim.
Ko sem dojela, da ni poanta v delovanju.

To je od mene terjalo, da sem se naučila kaj pomeni daritev.
Da predaš stvari v roke božanskemu v sebi.
In božansko je v mojih očeh Ljubezen. Ker je vse kar obstaja stkano iz Ljubezni.
Vse je svetloba, ki jo čutiš kot ljubezen in izkušaš kot življenje.

Ko dopustiš, da božansko vodi, to ne pomeni, da si v pasivnosti.
To v praksi pomeni, da slediš navdihom, ki vznikajo iz tvoje notranjosti in delaš navdihnjene akcije. Vodi te sila v tebi in vodi te, da delaš korake.
Ko začne voditi božansko v tebi, to od tebe terja, da se predaš toku ljubezni.

In predaja je ena najbolj strašljivih stvari za mnoge ljudi.

Zakaj?

Ker razpade iluzija nadzora in kontrole.

Zakaj iluzija?
Ker v resnici nikoli nimaš nadzora in kontrole nad življenjem.
Le tvoja osebnost, tvoj mali jaz meni, da imaš niti svojega življenja v svojih rokah.

V resnici tvoje življenje vodi tvoja Duša. Navadno izza kulis, ker je tvoja identiteta tista, ki misli, da je ona tista, ki nadzira stvari.

Velikokrat slišim komentarje, da je predaja izraz nemoči.
Vendar je razlika med predajo in vdajo.

Vdaja res izhaja iz pozicije nemoči in je povezana z malim jazom ali egom. Vdaja izhaja iz pozicije nadzora in kontrole. Ko imaš občutek, da stvari ne moreš nadzirati, se vdaš v usodo. Največkrat je vdaja povezana z željo, z nečim kar si dolgo časa želiš in se ne izpolni in ko se vdaš v sebi čutiš zamero in bridkost, zagrenjenost v povezavi s tem.
Pogosto je s tem povezan tudi obup, ker si nekaj tako dolgo časa poskušala in obupaš nad vsem skupaj.

Predaja je nekaj popolnoma drugega.
Prva razlika je v tem, da predaje ne moreš izsiliti. Ne moreš potiskati in na silo doseči predaje. Ne gre.

Predaja se zgodi skozi daritev.
Ko tisto, kar želiš predaš božanskemu v sebi s popolnim zaupanjem, da boš vodena.
Tisto kar je druga razlika je, da gre za popolno nenavezanost na rezultate in na to kako bi se stvar morala zgoditi, na kakšen način naj bi prišla do tebe.

Kot Empatinja veš, da te kontrola in nadzor utrujata.
Čutiš, da to terja veliko dragocene življenjske energije od tebe. In da te ne pripelje tja, kjer bi začutila pretočnost v sebi in to, da greš s tokom življenja.

Hrepeniš po predaji toku življenja.
Predaja je v resnici popolna sprostitev. Nenavezana na rezultate se sprostiš in s tem v sebi spustiš zamero ali zagrenjenost, ki bi ju čutila ob navezanosti.

To kar v resnici narediš je, da ustvariš prostor.
Ustvariš prostor, da tisto, kar si želiš lahko pride do tebe na najboljši možen način točno takrat, ko ti je to namenjeno s strani tistega, ki ima s teboj dušni dogovor, da to naredi zate.

Ustvarjanje prostora je povezano s tremi pomembnimi veščinami.

Prva je opazovanje. Prepoznavanje tega, kaj je prisotno in soočanja s tem, kaj ti stoji na poti znotraj tebe.

Druga je spuščanje ovir in navezav v sebi. Kajti takrat, ko se predaš toku življenja, boš prišla tudi do ovir, ki so v toku. In na tebi je, da se s temi ovirami spogledaš in jih preobraziš v sebi.

Tretja je povezana s stabilnostjo. Da bi lahko preobrazila stvari, je na tebi, da držiš prostor, to sveto posodo za duhovno alkimijo. Na tebi je, da držiš ta prostor zase. In to je veščina, ki se je moraš naučiti. Terja doslednost in dnevno prakso.

Če si Empstinja, potem v sebi veš in čutiš, da je zdaj čas, da se spustiš in greš s tokom Ljubezni. Na tebi je, da to, kar je tvoje edinstveno in enkratno darilo, ki ga nosiš v sebi podeliš z ljudmi in s svetom.
To pa lahko narediš samo, če si se voljna predati toku Ljubezni in svoji duši dovoliti, da te vodi.

Varuhinja Luči potrebuje prakso, da bi usvojila potrebna orodja in se izmojstrila v predaji toku življenja.
Več o teh veščinah delim v spletnem druženju Varuhinja Luči, ki ga bomo začele v decembru na mlaj v Strelcu pod okriljem Svete Lucije.
Letos bo praznik Luči obsijan s sončevim mrkom kar bo to popotovanje vase začinilo in ga naredilo še bolj posebnega.

Vabljena v srčni krog Varuhinje Luči.
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena