Arhivi Kategorije: V središču

7 temeljnih principov Razcveta Ženske

Razcvet Ženske je proces skozi katerega potuje čisto vsaka ženska v svojem življenju. To česar se ne zavedamo je, da je Razcvet Ženske bistven za celotno življenje. Vsaka ženska je v svoji Biti čudovit cvet, ki se skriva v popku. In pride dan, ko tveganje, da bi ostala trdno v popku postane bolj boleče od tveganja, ki ga razcvet zahteva, pravi Anais Nin. In v tej bolečini najdemo načine, ki nam pomagajo v razcvet, da stopimo v tok življenja in se predamo moči življenja, da odpremo se globinam lastne Duše. Ženska Duša tako kot vsaka cvetlica na planetu ve, kako se razcveteti. Ve kako razpreti nežne cvetne lističe s silovitostjo, radovednostjo in odkritostjo. Izziv je v tem, da tega ne poskušamo narediti na silo.

Prvi princip Razcveta Ženske nas spomni, da tvoj obstoj zadošča. Ničesar ti ni treba narediti, ne rabiš delovati, samo Bodi! Bodi utelešena v svojem notranjem centru in praznuj življenje. kar je brez dvoma lažje reči, kot narediti. Vendar je to, da si osrediščena v svojem notranjem centru bistvenega pomena za vse življenje. Iz svojega centra namreč kreiraš vse svoje življenje. In praznovanje življenja je ključnega pomena za naš razcvet.

Drugi princip pravi, da je pomembno, da si v toku, namesto da siliš stvari z voljo. Nasilje, ki ga pogosto izvajamo sami nad sabo izhaja iz naše potrebe, da na silo, z voljo dosežemo to, kar smo si zamislili točno tako kot smo si zamislili. Ženski princip magnetiziranja nas uči, da je najpomembnejša stvar to, da si utelešena, v svojem notranjem centru in da si v uglašenosti s tem, kar želiš pritegniti k sebi. Ta uglašenost je tista, ki k tebi pritegne vse, kar potrebuješ.

Tretji princip Razcveta Ženske nas opominja, kako pomembno je, da si ranljiva in sprejemljiva. Samospoštovanje je osnova in eden od temeljev Razcveta Ženske. Samospoštovanje pomeni, da sprejemaš sebe točno takšno kot si. Brez potrebe po zavračanju sebe, kritiziranju sebe ali sojenju sebe ali drugih. Ko si voljna, da sprejmeš vse dele sebe, si povezana v sebi. In takrat prepoznaš, da so vse rešitve v tebi, da so vsi odgovori v tebi. Vse kar moraš narediti je, da postaviš vprašanje in nato sprejmeš odgovor.

Četrti princip pravi, da je ključno, da si original, namesto bolj ali manj posrečena kopija. Ključnega pomena je, da prepoznaš kdo ti si v resnici in se izraziš. Pomembno je, da se izraziš pogosto in brez opravičevanja. Kajti pogosto se skrijemo, ne želimo sodelovati v tej igri življenja in upamo, da nas bo življenje nekako zaobšlo. Tukaj si z namenom, vsi čakamo na tvoj prispevek in izjemno pomembno je, da najdeš v sebi svoj original in ga izraziš.

Peti princip pravi, da je druga beseda za seksi samozaupanje. Ne verjamete? Vprašajte moške. Ni je bolj seksi stvari na ženski, kot je njeno samozaupanje. Ženska, ki zaupa vase, je za moškega neustavljivo privlačna. Moški samozavest interpretirajo kot sposobnost izražanja sebe na način, ki kaže, da ženska verjame vase, da si zaupa in da je avtentična. In zato je izjemno pomembno, da sledite svojemu srcu in ste to, kar ste. Da zaupate sebi 100%, zdaj.

Šesti princip Razcveta Ženske govori o tem, da vsaka kreira svojo zgodbo. Ti pišeš svojo zgodbo. Ti si pripovedovalka. In tako kot si ustvarila zgodbo v kateri živiš trenutno, lahko ustvariš novo zgodbo. Ključ je v domišljiji. Domišljija je tvoja zaveznica, ki ti pomaga ustvarjati tvojo zgodbo. Uporabi jo zavestno!

Sedmi princip pravi, da je avantura življenja pravzaprav v tem, da si drzneš spoznavati sama sebe, se spuščati v svoje globine in da si vedno bolj v razcvetu. In ko spoznaš sebe, je nujno, da se začneš izražati, da začneš svoje Darilo, ki si ga prepoznala tudi deliti z ljudmi in s svetom. Razcvetu nikoli ni konca. Vedno se lahko odpreš še malo bolj. In še malo bolj. Drzni si, da si v nenehnem odpiranju, sprejemanju, negovanju sebe in izražanju sebe. In to naredi z ljubeznijo do sebe, vsakič znova.

Več o principih Razcveta Ženske delim v druženju Razcvet Boginje, ki bo ponovno na voljo v septembru. Več tukaj…

Taja Albolena

Zavestna Kreacija

Kitajski daoizem je ena izmed tistih tradicij, ki razkriva žensko v luči utelešenja kozmične kreativne jin sile. V daoizmu so ženske poosebljena sila kreacije. Številne stare kulture tako kot daoizem častijo žensko kot izraz kreativne  moči kozmosa, ki lahko ustvarja, ohranja in usmerja življenje. Vendar je sodobna ženska kot nosilka energije kreacije pozabila na svoja znanja, modrost,  svojo izvorno naravo in moč ženstvene esence.

V svojem večletnem raziskovanju ženske narave sem odkrila, da ženske globoko v svoji notranjosti nosimo številne ranjenosti, ki nam preprečujejo, da bi resnično videle svojo pravo vrednost. Pet izvornih ranjenosti, ki jih nosimo v svoji psihi nam onemogoča stik s svojo izvorno naravo kreacije in tako se prepogosto znajdemo v vlogi mučenice in ustrežljivke, ki poskuša ugajati drugim, da bi bila sprejeta, pohvaljena in da bi si svojo vrednost potrdila v zunanjem svetu.

Pri svojem delu z ženskami še vedno opažam, da smo zakopale svoje rane zlorabe globoko v svoji notranjosti in si kupujemo pozornost in pohvalo z dejanji. Zato je ključnega pomena za zavestno kreacijo soočenje s tem, kar je zakopano v naši podzavesti, da bi lahko osvobodile izvorne sile kreacije.

Ko govorimo o kreaciji, govorimo o prenašanju vizije v resničnost, o utelešanju. Utelešanje je povezano s telesom, s čutenjem, s prisotnostjo, tukaj in zdaj. To je osnova kreacije. Kreacija, ki bo prinesla spremembo v naš obstoječi družbeni sistem,  ni domena patriarhalnega sistema, ki je prevzel vodilno vlogo nekaj tisoč let nazaj. In ko gledam moške, kako se trudijo reševati sisteme, ki se rušijo, me to vedno znova spomni na potrebo po prebujeni in avtentični ženski energiji. Konec koncev smo Bit-ja in ne Delovanje-ja.

Ženski aspekt Kreacije in moški aspekt Zavesti se združita v uravnovešenem konceptu zavestne kreacije. Tako kot se ženski aspekt navdiha in moški aspekt akcije združita v navdihnjeni akciji. To je koncept nove dobe. Povezovanje, sodelovanje, združevanje. Dejstvo je, da moramo ženski aspekt prebuditi v sebi ne zato, da bi z njim zavladale svetu, kajti to ni smisel ženske kreacije, temveč da bi se lahko povezale in soustvarjale z moškim aspektom.

In za to, da bi se lahko povezale, soustvarjale in sodelovale, je potrebno pozdraviti svoje ranjenosti in občutke zlorabljenosti s strani moškega aspekta. To na kar ženske vedno znova pozabljamo je, da je ženska vedno penetrirana s strani moške esence. Da zavest penetrira materijo. In ko govorimo o zavestni kreaciji, je tovrstno zlorabo s strani moškega, ko je na silo penetriral žensko, kar je bila njena ko-kreacija, saj mu je želela ustreči, potrebno pozdraviti. Brez tega, da ozavestimo, sprejmemo, se pomirimo s tem delom naše zgodovine enostavno ne moremo zavestno kreirati.

Ravno zato je začetek vsake zavestne kreacije v soočenju s svojimi notranjimi ranjenostmi. Kajti brez tega, da smo prisotne v sebi, utelešene, brez potrebe po tem, da pobegnemo ven iz telesa, ker je preveč boleče, kar ženske še prerade počnemo, enostavno ne moremo zavestno kreirati.

Premik iz glave v telo je ključnega pomena za premik v srce. Prisotnost tukaj in zdaj in čutenje je začetek kreacije. Šele, ko prepoznaš, kje se nahajaš, lahko na svojem gps-u nastaviš kam želiš potovati. In sprejemanje svoje trenutne pozicije je ključnega pomena za premik. Kajti samo tako lahko prepoznaš priložnosti, ki ti jih življenje ponuja pod nos dnevno, da se premakneš tja, kamor te vodi srce.

Negovanje pravzaprav pomeni, da slediš svojemu srcu in da dopustiš, da te življenje vodi tja, kjer je zate najbolj ugodno. In vendar je potrebno, preden si voljan slediti, najprej samozavedanje in nato samozaupanje.

Osupljivo je dejstvo kako pogosto se potem, ko se naravnamo na svoji poti, pregovorimo ven iz tega, da sledimo svojemu srcu enostavno zato, ker nas je strah, kaj utegne pot prinesti s seboj. Nekdo mi je rekel, da samosabotaža ne obstaja, vendar žal vse prepogosto na lastni koži izkušam izjemno moč notranjega saboterja, ki me poskuša prepričati, da stvari, ki jih delam niso varne.

Pot zavestne kreacije sem prehodila že tolikokrat, da vem, da je saboter vedno na delu, ko v svojem življenju presežemo svoj zgornji limit tega kar menimo, da je za nas mogoče. Pogosto nam v življenju enostavno predobro gre in zato sami začnemo v skladu s svojimi prepričanji jemati sami sebi to, kar nam je ljubo. Kolikokrat vam je v življenju uspel veliki met in ste uspešno opravili predstavitev v službi, pa ste se kaznovali s prepirom s partnerjem, nesrečo ali boleznijo? Iskrenost je tukaj ključnega pomena, da prepoznamo kako močno je samokaznovanje del naše notranjosti.

In ko prepoznaš kaj delaš sam sebi je ključnega pomena, da znaš negovati sebe in slediti svojemu srcu, brez potrebe po kaznovanju. Negovanje je povezano s prijaznostjo do sebe. In v zavestni kreaciji je prijaznost zelo pomemben vodnik, prav tako kot hvaležnost. In zadnji izziv na poti je vsekakor potreba po kontroli in nadzoru, ko se je potrebno podati v neznano in predati toku življenja. In tukaj brez občutka za lastno vrednost in samospoštovanje enostavno ne moreš.

Da bi zavestno lahko kreirala svoje življenje, moraš v sebi objeti vse svoje pomočnike in zaveznike na svoji poti; svojega notranjega otroka, saboterja, prostitutko in žrtev.  Ko objameš njihov zlati del odraslega, ki prevzema polno odgovornost za svoje izbire, zmagovalca, ljubimca in zavestnega kreatorja, ki namesto iz strahu kreira iz ljubezni, ti je na voljo tim, s katerim se lahko povzpneš na svoj vrh in zmagaš.

Julij je mesec, ki nas vabi, da polno stopimo v svojo sposobnost zavestne kreacije.

DIVINE.SI

Srčnost in pogum

Brene Brown pravi: “Pogum je beseda srca. Koren besede cor –  je latinska beseda za srce (courage). V svoji najzgodnejši obliki je beseda pogum pomenila; “da poveš svoje mnenje tako, da izraziš svoje srce.” S čaom se je definicija spremenila in danes tipično asociiramo pogum z junaštvom. Vendar je moje mnenje, da ta definicija ne prepoznava notranje moči in zavezanosti, ki je potrebna, da si iskren in odprto govoriš o tem kdo si in kaj je tvoja izkušnja – o dobrih in slabih stvareh. Komunikacija iz srca je to kar imenujem pogum.”

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je srčnost pojasnjena kot pogum ali/in odločnost. Stara beseda srčnost dobesedno pravi, da je treba “imeti srce”: srce, ki se ob ovirah ne ustraši, pa tudi človeško srce, ki zmore kljub oviram uresničiti vrednote, ne da bi pri tem strlo druga srca.

Srčnost, pogum ali po domače korajža je življenjska drža, kjer človek v oteženih  ali nevarnih okoliščinah kljub strahu ali malodušju ostaja živ, človeški, odprt, sprejemljiv in predvsem prijazen tako do sebe kot tudi do vseh v njegovi okolici. Pogum je povezan z zavestno prisotnostjo, z opazovanjem, ko si priča tako sebi kot tudi drugim. Srčnost je naša zavestna izbira in ni nekaj, kar nam je prirojeno ali je samo po sebi umevno.

Človek ni pogumen takrat, ko ga ni strah. Srčnost je zavestno smiselno ravnanje, izbira, v kateri presežeš samega sebe, kjer izbereš, da ravnaš v skladu s prijaznostjo tudi ko te je na smrt strah ali pa še posebej takrat.

Zanimivo je dejstvo, da ljudje pogosto ne ločimo strahu od vznemirjenja zaradi pričakovanja nečesa. Pogosto strah enačimo s tem vznemirjenjem in smo prepričani, da je to nekaj neprijetnega in zaradi tega pogosto sabotiramo velike priložnosti v našem življenju, ker se ustrašimo in zapremo. Pravzaprav se sami odločimo, da je to nekaj neprijetnega in sabotiramo to izkušnjo.

Da bi lahko ustvarili življenje kot si ga želimo, je potrebno imeti pogum, da sledimo svojim hrepenjenjem srca. Razcvet ženske je proces v katerem je pogum ključna sestavina. Ko se razcvetamo je ključnega pomena, da smo voljne, si drznemo, imamo pogum in zaupamo vase, da naredimo neustrašne akcije, ki nas vodijo tja, kamor si želimo iti, da ustvarimo življenje svojih sanj. Prvi korak je vedno odpiranje srca, odpiranje svetega prostora, da si dopustimo, da čutimo. In ko se odpremo, da čutimo več, se ob tem odpiramo tako za izzive kot vse tisto, kar vidimo kot lepo v svojem življenju. Rada rečem, da so izzivi zgolj skriti blagoslovi, le da to vidimo šele po tem, ko je vse že mimo. Odprtost od nas zahteva veliko poguma, kajti srčnost je potrebna sestavina, ko si v svojem življenju soočen z vsem česar nočeš videti ali česar ne maraš.

In ko se odpremo in čutimo sebe in druge, je ključnega pomena, da smo voljne sprejeti to kar čutimo. Ključno je, da smo voljne, da prisluhnemo temu, kar nam ima za povedati naše srce. In da bi lahko prisluhnila, si moraš upati biti v stiku sama s seboj, biti v notranji tišini in slediti temu, kar se dogaja v tvoji notranjosti. Osebno sem mnenja, da je sprejemljivost eden največjih izzivov sodobne družbe. Enostavno ne znamo več sprejeti, raje se borimo s stvarmi in se delamo, da niso naše.

Ko slediš sebi in neguješ svojo notranjost se zgodi zanimiva stvar … ko si v stiku s seboj, voljna, da sprejmeš, se začnejo kazati priložnosti, stvari prihajajo do tebe, dogajajo se sinhronosti, ki jih ni mogoče predvideti. Biti v toku pomeni, da slediš tem sinhronostim, da delaš navdihnjene akcije. In zato, da slediš tem navdihom, ki prihajajo do tebe je potrebno imeti samozaupanje in pogum, da slediš namigu v neznano. Da bi ustvarili, skreirali to kar si želimo, je potrebno pogumno slediti svojim sanjam, neustrašno delati akcije v skladu z navdihi, ki vznikajo iz srca.

In to kar je verjetno največji izziv je sebe deliti z drugimi skozi srčno komunikacijo. Osebno menim, da je za rojstvo samega sebe, novega sebe in da izraziš sebe v skladu s svojo izvorno naravo potrebnega veliko poguma, veliko srčnosti. Potrebna je iskrenost s seboj in zavezanost sebi, da lahko si to kar si. Srčna komunikacija te razkriva, razgalja, vodi te v ranljivost in globine samega sebe. Ko si v svojem srcu in iz njega komuniciraš z drugimi si v dušnem stiku in občutek je izjemen. In da lahko komuniciraš iz srca moraš biti srčen sam s seboj, ljubiti je potrebno sebe – brezpogojno. Kajti to kar prepoznavaš v drugih je del tebe in ti si del njih.

Srčna komunikacija in srčnost sta sestavni del 3- dnevnega druženja Razcvet Boginje. Več si lahko prebereš tukaj …

Na voljo pa je tudi novo spletno druženje Moč poguma, ki se bo odvijalo v 28 dneh v juniju. Začnemo 17.6.2014.

DIVINE.SI

Glamur vs. Lepota

Beseda “glamour” ima svoj izvor v  čarovništvu, kjer dobesedno uročiš ali začaraš s podobo, iluzijo, ki jo ustvariš. Izhaja iz škotske besede gramarye nastala je nekje okoli 1720 leta. Glamer je bil urok, ki je vplival na vid udeleženih, da se je predmet zdel drugačen, kot je bil v resnici.  Sir Walter Scott je besedo poangležil in jo populariziral v svoji poeziji. Ne dolgo po njegovi smrti leta 1832 so besedo začeli uporabljati, da so z njo opisali metaforične uroke, ki jih pošiljamo drug drugemu, ko smo nad čim očarani. Ne gre nujno za kompliment. Do 1920, ko so ženske začele razvijati stile oblačenja, so besedo glamur začeli povezovati z modo. Glamur predstavlja osupljivo iluzijo, da živiš življenje, s katerim dobesedno moleduješ po zavisti. Vsi poznamo tako osebo, s hipnotičnim nasmehom, zvezdicami v očeh, s sijajem, ki si ga tako zelo želiš doseči.

Značilnost glamurja je, da nas drži na distanci, gre za predstavo, ki jo moraš gledati iz daljave, da deluje, tako kot triki iluzionista, če jih gledaš preblizu lahko prepoznaš zvijačo. Na osebi je glamur serija referenčnih točk, ki oblikujejo kvaliteto iluzije. Rdeča šminka, mala črna oblekica, slapovi dolgih las na eni rami so referenčne točke, ki opisujejo nekaj, kar smo kolektivno določili za glamurozno. Glamur je kreacija, je ustvarjena podoba in ne stanje biti kot lepota. Glamur moraš ustvariti na točno določen način, glamur je predstava, igra, nastop, je dosežek.

Obrnili smo hrbet lepoti, in s tem smo obrnili hrbet celostnosti in resnici.  Šli smo v izgnanstvo, v svet, kjer je norma vulgarnost, zdolgočasenost, otopelost, ki izčrpava človeškega duha. In k temu pripomore tudi glamur. Veliko preveč časa in energije namenjamo svojemu videzu, podobi in modi. In veliko premalo pozornosti posvečamo dostojanstvu, samospoštovanju lastne veličastnosti in plemenitosti človeškega duha.

Glamur ustvarjamo skozi ideje in misli, ki jih napačno interpretiramo, ker jih ne razumemo (mentalni glamur), pa tudi skozi kritiziranje, sojenje in razsojanje, čustva ponosa, navezanosti, ločenosti, skozi občutek nadvlade ali večvrednosti (čustveni glamur).
To vpliva na našo vitalnost, na naš osebni magnetizem in sposobnost kreiranja. Pogosto se odpravimo v svet in kupujemo stvari, ki naj bi nas osrečile. Kupimo si novo oblačilo, novo pričesko, novo šminko in sploh ženske mislimo, da zdaj smo pa čisto nove. Moški si kupijo nov avto ali “novo igračko” in mislijo, da so zdaj pa čisto drugi. Živimo v iluziji, v stanju misli in čustev, ki ustvarijo tančico čez to kar je resnica. In to iluzijo zamenjujemo za resnico. Gre za kroničen problem sodobne družbe, ki ustvarja pretvarjanje, strah, pomanjkanje jasnosti in namena. Ločimo se od duha, od svoje duše in živimo v iluziji zunanjega doseganja, predmetov, ki jih kopičimo v upanju, da nam bodo dali tisti izvorni občutek avtentičnosti, pristnosti, resničnosti. Ločimo se od prepoznavanja lastne nesmrtnosti, lastne božanskosti, dejstva, da smo ljubezen in sočutje. In sočutje pomeni, da sprejemamo sebe v vseh aspektih sebe, tudi v svojem glamurju.

Kot družba se danes počutimo zelo samopomembni, zagledani vase, zadovoljni sami s seboj in ponosni smo sami nase, kaj vse smo dosegli in kako napredni smo. Zaprli smo svoje duhovne oči in sploh ne vidimo, kako je glamur zamenjal odprtost, sočutje do drugih, ponižnost in kako smo otopeli.

Glamur ustvari energijsko meglico, skozi katero ne moremo videti jasno, ne vidimo resnice in tako se ujamemo v podobe, ki varajo in verjamemo, da so resnične. Nasedemo obljubam, ker so slišati tako dobro in se ob tem na nivoju duše gnusimo sami sebi, kajti zavedamo se, da se prodajamo za precej manj, kot smo vredni in to je bolečina, ki prežema celotno Bit.

Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi včasih zdi, kot da so v transu, ujeti v iluzijo, ki jo ponujajo mediji, v iluzijo, da si lepoto lahko kupijo, namažejo na telo ali jo pojedo. Da je varnost v zunanjih stvareh in da nujno potrebuješ zavarovanje za svojo iluzijo, drugače res ne boš preživel. Absurdnost glamurja, ki nas obdaja pa doživlja svoj vrhunec v duhovnem glamurju, kjer ljudje verjamejo, da jih bodo rešili ali osvobodili guruji in ljudje zunaj njih.

Ta obsedenost z glamurjem vseh vrst je nekaj kar me vsakič znova osupne. Kako hitro se ujamemo v zanko patriarhata, ki nam poskuša glamur prodati kot simbol svete, božanske ženstvenosti. Fascinira me, kako hitro ženske verjamemo zunanjemu svetu, da smo lepe, posebne, če imamo… točno določeno šminko, perilo, obleko, čevlje, karkoli že, kar naj bi nas naredilo lepe. Kako iščemo potrditev lastne vrednosti in lastne lepote zunaj sebe. In da se razumemo, tudi sama sem bila v teh istih čevljih, dokler me ena od bomb Resnice ni prebudila iz iluzije v katero sem verjela.

V knjigi Piera Ferruccija sem prebrala: »Brez lepote duša umre« In ravno on je bil eden tistih, ki so me vodili nazaj pod okrilje resnične, avtentične, pristne Lepote. Lepota je vrlina, je božanska kvaliteta, ki ima to moč, da nas prebudi, oživi in nas poveže. Spomni nas, da obstaja skrita harmonija in da tudi v najbolj težkih in temnih okoliščinah obstaja upanje.

Lepota vedno daje občutek pripadnosti življenju. Tisti, ki uzre lepoto v vsem, ima do življenja erotičen odnos, saj se ljubi z življenjem. Lepota nas vsak trenutek znova uči, da zaobjamemo trenutek, da smo prisotni. Lepota nam pomaga, da smo resnični, tukaj in zdaj. Tukaj z vsem svojim bitjem.

Če smo prisotni, smo vedno v trenutku priložnosti, v brezčasnem trenutku, v katerem se lahko zgodi razodetje lepote. In če si dopustimo, da lepoto doživimo v vsej njeni intenzivnosti in globini, nas postavi iz oči v oči s spontanostjo. Najti spontanost pomeni najti harmonijo, odsotnost pričakovanj, pretvarjanja in napora, pomeni občutek svobode. Naš pravi jaz je spontan.

Lepota je pot, po kateri lahko spet najdemo najbolj pristni, resnični del sebe. Da bi lahko zaznali lepoto moramo ponovno odkriti umetnost čaščenja, svetosti in spoštovanja življenja. Spoštovanje razkriva dostojanstvo in le v luči dostojanstvenosti se nam lepota in mističnost, ki sta del nas, razkrivata.

Praznina in osamljenost sodobnega človeka izhajata iz tega, da je razprodal svetost. Občutenje svetosti odpira pot do lepote. In svetost je vedno znova in znova moja vodnica. Svetost mi odpira notranja vrata razumevanja, da vedno hodim po svetih tleh, ne glede na to kje hodim. Uči me spoštovanja, samospoštovanja, cenjenja življenja in cenjenja sebe. Ponižno, potrpežljivo, z milino in mehkobo me vodi z vztrajnostjo in usmerjenostjo, ki me včasih osupne. In naučila me je, da jo prepoznam in ji prisluhnem, da ji dopustim, da me vodi, v globine sebe, v Resnico.

Dopusti si, da te v tem mesecu vodi Lepota.

Taja Albolena

 

Naredite Prostor!

Čas pred veliko nočjo je tradicionalno obdobje intenzivnega čiščenja. S pepelníco, ki je vsako leto prvo sredo po pustu, naj bi se v naravi začelo obdobje ‘čiščenja’. V tem času od pepelnice do velike noči naj bi se v naravi vzpostavilo ravnovesje. V starih časih je bilo teh 40 dni namenjenih postu. V shrambah je zmanjkalo hrane, ostalo je nekaj moke, zelja in fižola. In prav iz teh sestavin je bil nekdaj sestavljen tipičen jedilnik pred veliko nočjo. V tem obdobju nas energije vse do velike noči podpirajo v globokem notranjem vpogledu, da smo iskreni s seboj in naredimo notranjo bilanco. Razjasnitev glede tega s čim vstopamo v novo astrološko leto, katera semena bomo v obdobju pomladnega enakonočja sejali, je ključnega pomena za naš premik čez celo leto.

To je bil čas, ko je bilo potrebno na novo ustvariti povezavo s svojim notranjim svetiščem in to svetost notranjega templja preslikati v zunanji prostor. To kar smo ženske pozabile je, kako je ženska tista, ki ustvarja prostor. In ustvarja ga iz svoje maternice. Maternica je naš prvi dom in iz maternice ženske ustvarjajo Dom v zunanjem prostoru. V tem času od pepelnice do velike noči je čas, ko mora ženska pri sebi počistiti svoj notranji prostor in narediti prostor, da bi lahko prišlo do oploditve semena, da bi lahko semena svoje kreacije posadila, da se bodo prijela. Ko smo ženske pozabile na to, kako poskrbeti za svoj notranji prostor smo s tem izgubile tudi zavedanje in razumevanje pomena naše maternice za Kreacijo. In letošnje leto, tale april do 21.4. ko nas čaka velika noč je idealen čas, da poskrbite za svoj notranji prostor in svoj zunanji prostor.

Ženska potrebuje občutek varnosti in ta občutek varnosti kljub svojemu mrzličnemu iskanju ne more najti zunaj sebe. Potrebno je iti vase, v svoj notranji prostor, kajti ta čas 40 dni je čas kontemplacije, globokega povezovanja s seboj, soočanja z vsem, kar je ostalo zataknjeno v maternici, to je čas razčiščevanja in zaključevanja.

Ker pa je notranji prostor vedno tesno povezan z zunanjim prostorom je to tudi idealen čas, da v svojem domu počistite navlako in naredite spomladansko čiščenje. V svoji dolgoletni praksi s feng shuijem sem vedno znova prepoznavala, kako smo ženske s tem, ko smo prevzele moške vloge in načine delovanje, izgubile ne le stik s svojim notranjim Domom, temveč tudi s svojim zunanjim Domom. Pogosto sem vstopala v prostore, ki so bili vrhunsko urejeni, vendar brez topline in občutka domačnosti, ki ga ustvari ženstvena esenca s svojim izžarevanjem. Ženske sploh ne vemo koliko smo izgubile na vseh področjih s tem, ko smo usvojile in izmojstrile enega – moški svet.

Bivalni prostor, vaš Dom je mesto regeneracije in kontemplacije, mesto, kjer se povezujemo s svojo Dušo, kjer si napolnimo svoje baterije in se umirimo, pomirimo sami s seboj. In vsak prostor ima svoj energijski aspekt, eterično telo Doma, kamor se vpisujejo vsi zapisi čustvenih, mentalnih in energijskih aspektov prebivalcev. In za ta energijski del našega doma skrbi naša hišna Deva. Ženske imamo naravno sposobnost, da iz prostora ustvarimo Dom, to kar potrebujemo je, da se spomnimo, kako to narediti, kajti vsak mehanizem, ki je dolgo časa ven iz funkcije zakrni in potrebno ga je naoljiti, da bi ga lahko uporabili. Morda je ravno zdaj v času pred veliko nočjo čas, da se spomnite kako ustvariti svoj Dom. Kajti energije Vesolja in Zemlje vas v tem času, vse do velike noči podpirajo, da očistite svoje bivalne prostore na vseh nivojih.

Ljudje pogosto pozabimo na dejstvo, da se vse, kar se dogaja z nami in v naših življenjih odraža v naši okolici, v prostoru, kjer preživljamo največ svojega časa in to je običajno spalnica. Vse kar ste, kar doživljate, čutite, mislite, se zapisuje v energijsko telo prostora. Običajno za prostor poskrbimo na fizičnem nivoju s pomivanjem, sesanjem, fizičnim čiščenjem, vendar moramo tako kot pri sebi poskrbimo za fizično telo in energijsko telo, tudi pri svojem Domu poskrbeti za to, da vsaj enkrat letno očistimo energijsko mrežo Doma in dobesedno na novo postavimo temelj, ki nas podpira celo leto v naši nameri tega, kaj želimo ustvariti v svojem zunanjem svetu. Saj veste, pomlad je čas sejanja semen, z energijskim čiščenjem Doma v svojem Domu zasejemo semena, ki jih nato z rednim negovanjem tudi uresničimo v svojem življenju. In Dom nam v tem premikanju, v tej rasti nudi oporo, podporo in zavetje.

Prostor je resnično svetišče, je posoda za našo alkemično preobrazbo. In kot v notranjem prostoru preobražamo svinec osebnosti v zlato duše, tudi v zunanjem prostoru ustvarimo posvečeno mesto, ki nas podpira, da se počutimo varne in umirjene, da imamo zatočišče, kjer smo resnično lahko to, kdor smo. Energijsko očiščen prostor vas bo podprl in vam pomagal pri realizaciji vaših srčnih želja v realnost.

Ljudje pogosto zaznavajo ljudi, ki jih energijsko izčrpavajo, bolj redko pa smo pozorni na to, da prostor v katerem živimo ni uglašen in usklajen z nami in z našo življenjsko namero in nas pravzaprav na energijskem nivoju izčrpava. Kajti vse, kar ni na vaši frekvenci, vam predstavlja izziv, in pri prostorih ni nobene razlike. Vsi poznamo občutek, ko se v neznanem kraju znajdemo v prostoru, ki je energijsko zanemarjen in imamo občutek nečistoče, čeprav je na fizični ravni urejen. Pomembno je, da skrbite za svoj prostor; doma ali na delovnem mestu, tako na fizični ravni, da redno pospravljate nered in odstranjujete »navlako«. Energijsko čiščenje prostora pa se osredotoča in ukvarja z eterično mrežo, kjer počistimo in  dobesedno izbrišemo stare energijske zapise o tem, kaj se je dogajalo v prostoru in s prostorom v preteklosti.

Intenzivnost časa v katerem živimo nas sili v to, da si ustvarimo mirno Oazo, da se posvetimo tudi zunanjemu prostoru. In ker je letošnji april intenziven mesec preobrazb in sprememb bom v petek 18.4.2014 vodila enodnevno intenzivno druženje, kjer bo govora o tem, kako ženska ustvarja sveti prostor. Druženje bo izkustvene narave, z vami bom delila kako pripraviti prostor, ga energijsko očistiti in ustvariti ritual za posvetitev Doma. Posvetile se bomo tako notranjemu prostoru, svoji maternici kot navodilom, kako iz svoje maternice ustvariti Dom v svojem zunanjem prostoru.

Kako vam to znanje lahko koristi? Če pogledamo primer iz prakse … preselite se v svoj nov Dom, ki ste si ga dolgo časa želeli in naenkrat imate v svojem življenju kaos, zmedo, dogajajo se nepredvidljivi dogodki, težave v odnosih ali v službi. Morda o tem niste nikoli  premišljevali, vendar je po vsej verjetnosti energija ljudi, ki so v prostoru živeli ali delovali pred vami, ostala v prostoru, zapisana na energijski matrici zidov vašega novega doma. Vsi prepiri, nerazrešene zgodbe zaradi dedovanja, sovraštvo, zamere, ljubosumje sosedov, težave v partnerstvu, finančne težave ostanejo v prostoru, če jih nihče ni zavestno očistil iz prostora skozi ritual. Vsi energijski zapisi, energijske entitete ostajajo v energijski matrici prostora in vplivajo na nivo energije vašega doma. In ker vsi vemo, kako energija vpliva na nas, si lahko predstavljamo, kako taka energija deluje potem tudi na čustveno in fizično počutje in na različna področja v našem življenju.

Taja Albolena

Zavezanost Sebi

Ženske smo ponosne na to, da skrbimo za druge. Vedno znova se zavežemo, da pomagamo svojemu partnerju, prijateljem, družini, skratka kdorkoli potrebuje pomoč, ima prednost na našem notranjem seznamu.  Poslušamo, negujemo, dajemo pozornost. In s tem ni čisto nič narobe.

In vendar to kar vedno znova prepoznavam pri ženskah, s katerimi prihajam v stik, in sama nisem bila čisto nič drugačna, je, da smo pozabile na to, kaj potrebujemo. Ko sem resno zakorakala v duhovne vode in začela poučevati različne duhovne teme, sem počasi spoznavala, kako pogosto je bilo nesprejeto, če sem izrazila svoje potrebe, kajti v novodobnem gibanju smo na potrebe gledali kot na nekaj, kar je stvar nižjega jaza in tako ni bilo primerno, če si izrazil svoje potrebe, ker je bilo to takoj interpretirano kot zahtevnost. In priznam, dolgo časa sem nosila nalepko, da sem zahtevna, ne da bi zares vedela kaj to pomeni, še posebej v partnerstvu. “Zahtevna” ženska je, kot mi je kasneje razložil moj dragi, tista, ki pravzaprav ne pove kaj potrebuje in si želi, to skriva v sebi in hkrati pričakuje od moškega, da bi on moral vedeti in jo dobesedno osvoboditi tega bremena, da bi svoje potrebe morala izraziti.

Številna leta sem skrivala svoje potrebe, od takih banalnih do večjih želja, ker enostavno nisem razumela razlike med potrebami in željami in potem si enostavno nisem več upala želeti stvari, da ne bi naredila kaj narobe. To česar se ob tem nisem zavedala je, kako sem omejevala samo sebe, kako sem se vedno znova pomanjševala in skrivala samo sebe, ker sem bila prepričana, da je to “duhovno”. Zanikala sem samo sebe, da bi bila sprejeta in da bi ugajala nekemu iluzornemu pravilu, ki pravi, da če si duhoven potem nimaš potreb.

Vendar bi danes želela opozoriti na enega od odnosov, ki mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. In pomembno je, da se zavežete temu, da resnično negujete ta odnos z vso skrbjo in ljubečo pozornostjo. Odnos s seboj je najpomembnejši odnos, ki ga v svojem življenju ustvarjate. Negovanje sebe je ključno. In eden pomembnih korakov v negovanju je, da prepoznamo in si priznamo; kaj potrebujemo. Kaj pravzaprav potrebujem. Nedvomno vsak potrebuje ljubezen in nežnost, raziskave so pokazale, da otroci brez tega enostavno ne preživijo. In potrebujemo hrano in pijačo, streho nad glavo in oblačila.

Ko stopimo na pot odkrivanja tega kdo jaz sem v resnici, je ključnega pomena, da smo voljni prisluhniti svojemu srcu in svojim srčnim željam. In ko vemo, kaj si resnično želimo je naslednji korak na poti to, da se zavežemo temu, da bomo šli za svojimi željami.  Potrebno se je zavezati sebi. Zavezanost sebi je srčna obljuba samemu sebi, od katere ne bomo odstopili.

Najpomembnejša praksa, ki vodi k potrjevanju te zavezanosti sebi je, da se vedno znova vprašate; Kako potrebujem? Da spremljate svoje občutke in sledite svojim srčnim željam. To kar je ključnega pomena je, da spremljate svoje počutje in svoje potrebe in želje v vsakem trenutku. Ključno pri zavezanosti sebi je, da smo prisotni v tem trenutku, tukaj in zdaj in opazujemo, kaj je v tem trenutku pomembno za nas.

Tukaj odpadejo vse navade in rutine, kajti slediti je potrebno svojemu trenutnemu počutju. Življenje me je naučilo, da je pomembno, da se vsakič, ko sem izzvana in se oglasi notranji kritik ali saboter vprašam; Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko v tem trenutku naredim zase? Kako lahko še bolje poskrbim zase? Včasih to pomeni, da potrebujem počitek, drugič sprehod, včasih zadostuje kozarec vode in spet drugič objem. In negovanje sebe je vedno znova moja prva izbira. Zavezala sem se negovanju sebe, namesto da delam na sebi. Včasih sem delala na sebi in bila sem prepolna izjav kot so “moram”, “nujno je”, “treba je”. Vedno znova sem potisnila in na silo, z voljo dosegala tisto, kar je bilo videti kot najnujnejše na mojem seznamu. In ob tem sem bila vse prej kot srečna.

Življenje me je naučilo, da sledim temu, kar so moje trenutne potrebe. In samoizpraševanje je način, kako v zavest pripeljemo to, kar so naše srčne želje tega trenutka. Zavezanost sebi pomeni, da naredite vse kar je v vaši moči, da sledite svojim srčnim željam.

In to pogosto pomeni, da si je potrebno vzeti čas za to, da naredimo stvari, ki jih ljubimo. Uživanje v življenju je za mnoge skoraj tabu tema. In ko sem bila v svojem obdobju delovanja in dela na sebi, si nisem znala vzeti časa zase in za svoje majhne užitke v življenju. Pozabila sem na dejstvo, da je to, da damo prioriteto stvarem, ki so naša strast v življenju, izraz naše močne zavezanosti sebi. Lahko bi rekla, da je modrost, ki pride z leti tista, ki me je naučila, da je najpomembnejša stvar v našem življenju, da znamo slediti svoji duši in tistim majhnim dejanjem lepote, ki jih naša duša potrebuje, dnevno. Včasih je dovolj pisan cvet, ki s svojim omamnim vonjem prebudi našo notranjost, drugič se zasanjano zazremo v modrino oceana na kartici in začutimo morje na svoji koži, vonj morja in rahel vetrič.

To česar ne moremo zanikati, je dejstvo, da je zavezanost sebi izbira. Izberemo svojo Dušo in ji damo vedeti, da je v našem življenju pomembna. Ali pa izberemo svojo osebnost in svojo pozornost ter energijo namenimo njej. Naša duša je del nas in pomembno je, da se zavežemo temu, da v svojem vsakodnevnem življenju posvetimo čas njej, si vzamemo čas zanjo, da jo zaznamo, da jo prepoznamo in ji dopustimo, da pripelje nasmeh na naše ustnice. Ko veste kaj je tisto kar ljubite in tega delate vedno več v svojem življenju, s tem hranite svojo dušo. S tem, ko se zavedate majhnih radosti, ki vas osrečujejo, ko jih prepoznate in jim daste prostor v svojem življenju, s tem negujete sebe. In ta ljubezen, ki jo čutite ob tem, ko delate kar ljubite kaže na vašo zavezanost sebi.

S tem, ko vedno znova izbirate stvari, ki vas polnijo in vas osrečujejo, Univerzumu sporočate, da ste pripravljeni sprejeti še več tega v svoje živlejnje. Ko smo predani nečemu, ko smo zavezani neki svoji strasti, pravzaprav nimamo rezervnega načrta, polno verjamemo, da je to tisto, kar se bo zgodilo in hkrati smo pripravljeni, da se prilagodimo, ko nam Vesolje pokaže drugačno pot, kot smo si jo zamislili. Usmerjeno prepuščanje je praksa, kjer smo zavezani sebi in sledimo navdihom, delamo majhne korake vsak dan in smo v sprejemanju tega, kar prihaja v naše življenje. Pogosto pozabljamo na to, da s tem, ko delamo to, kar ljubimo in čutimo srečo, radost in zadovoljstvo delamo pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.  

In to kar nas vodi v življenju naprej, kar nas vedno znova vodi čez vse ovire in težave s katerimi se v življenju spopadamo je ta občutek, da smo tukaj z namenom in da vaš prispevek šteje. To da živite življenje namere, da sledite svoji nameri je zavezanost sebi.  S tem ko sledite sebi in ste zavezani sebi vedno znova izražate samospoštovanje.

In tukaj se zelo hitro in zelo radi ujamemo v igro ubogega jaza, ki se mu stvari dogajajo, ki ima okoli sebe ljudi, ki mu to delajo in ob tem pozabi na svojo moč kreacije. In ja, zavezanost sebi in svoji poti, zavezanost svojim sanjam, ni majhna stvar. Izzvani smo dnevno. In ključnega pomena je, da smo pripravljeni na iskrenost do sebe, na soočanje s svojimi izzivi in da vsak izziv vidimo kot priložnost za rast. Zavezanost sebi od nas zahteva notranji vpogled in spremljanje sebe, iskrenost, ljubezen in rast. Tukaj ni prostora za dokazovanje ali tekmovanje s seboj ali z drugimi. Zavezanost sebi vas vodi po vaši poti, k temu, da v svojem življenju počnete to v čemer uživate in kar vas resnično veseli.  Če se vedno znova poskušate zadovoljiti z manj in sledite temu, kar od vas želijo drugi, če vedno znova skrbite samo za druge in pozabite nase, škodite sebi in drugim. Sebi ker zanikate, prezirate svoje potenciale, zlorabljate svojo energijo in ne živite svojega poslanstva, drugim pa zato, ker zasedate mesto, ki vam ne pripada in bi bilo kot nalašč za koga drugega. Zavezanost sebi nas vodi v to, da delamo točno tisto, kar nam je pisano na dušo.

Ko v svojem življenju izberemo nek cilj, je najpomembnejša stvar pri tem, kakšen človek bomo morali postati, da bomo lahko svoj cilj dosegli. Ključna stvar je, da svojo Bit, to kdo smo, uskladimo s tem, kar želimo pritegniti k sebi. In v tem procesu je prva in najpomembnejša stvar zavezanost sebi, zavezanost svojim srčnim željam. To je tisto, kar nas vodi po poti k temu cilju. Ta pot je tista, ki nam pomaga vedno znova prepoznati, kdo smo v resnici. Ciljev v življenju ne potrebujemo zaradi cilja samega, temveč zaradi tistega, kar cilji naredijo z nami in iz nas. Edina omejitev za naše dosežke je misel, da nečesa ni mogoče storiti. In ravno tukaj in zaradi tega je zavezanost sebi tako izjemno pomembna.

In to kar bom v kratkem ponudila so kratka srečanja Prebojev, kjer bomo skupaj skozi laserski pogled pogledali kako močne so vaše zaveze in ali bi jih bilo modro obnoviti. Več kmalu 😉

Taja Albolena

 

Ženska je Zvezda

Ženska je v svoji izvorni Biti Zvezda. In ta zvezda sije in je v izžarevanju. Svetlobo iz svoje notranjosti širi v svet. In to je narava Ženske. Da se iz svoje notranjosti širi in sije svojo svetlobo v svet. Vsi žarki naše zvezde izhajajo iz notranjega centra celote, celostnosti, iz centra naše Biti.

Enost-Celota je temelj ženske moči. Gre za osrediščenost v centru, ko si del fizičnega, zemeljskega in duhovnega, brez ločenosti. Enostavno samo si, vse v Enem in Eno v vsem.
Ko smo v stiku s to celoto v sebi dostopamo do moči, ki nas povezujejo, harmonizirajo in prinašajo notranji mir. Ženska celostnost se razkriva na različne načine, lahko jo vidimo v milini s katero noseča mati pričakuje in neguje novo življenje, medtem ko v njenem življenju odmirajo stare, nepotrebne stvari. Ali v tem, kako se pogosto soočamo z bolečino umiranja starega in smo hkrati v radostnem pričakovanju novega. In v časih v katerih se nahajamo je ključnega pomena za ženske, da se spomnimo te polnosti in povezanosti, ki je del naše narave.
Ženska je po naravi povezovalka, hkrati opravlja celo vrsto vlog. Hkrati se v njenih možganih dogaja cela vrsta procesov, za razliko od moških možganov, ki so precej bolj fokusirani na eno nalogo naenkrat. Celostnost ženske ozaveščamo skozi situacije, ki od nas zahtevajo empatijo, ko čutimo harmonijo, sodelovanje, soustvarjanje, povezanost. Celostnost je del svetosti, lepote, živosti, ljubezni, je del življenja samega. Ko spoštujemo in cenimo povezave skozi katere se razkriva celota, je ta vedno bolj ozaveščena in prepoznana v naši notranjosti.

In to na kar rade pozabljamo je, da ko govorimo o celoti, celota samo je. Nič nam ni treba narediti, da bi prišle v celoto, ker smo že v njej. Celota je del naše Biti. Samo je. In vse kar je potrebno je, da se je spomnimo. Opolnomočenje pri ženski ne prihaja skozi delo na sebi, skozi delovanje, potiskanje in siljenje. Ničesar nam ni treba narediti in to je sam po sebi izjemen izziv za žensko, ki je od malih nog naučena kaj vse mora narediti. In s tem imam tudi sama še vedno izzive, ko se ujamem v tej tendenci, da bi izstopila iz svoje vloge svetilnika in začela tekati za tistimi, ki naj bi jih rešila. Svetilniki so postavljeni ob obali z namenom, da usmerjajo ladje in kažejo pot. Je res?

Ženska pot je pot širjenja, pot odpiranja, pot razcveta, ko se kot cvet odpiraš v vedno večje širine in globine in temu odpiranju in širjenju ni nikoli konca. Ženski ni treba delati na sebi skozi tradicionalne duhovne prakse, ni ji treba mojstriti svojega telesa in se truditi. Vse kar potrebuje, je že v njej. Kar mora narediti je, da se spomni kdo je v resnici, in da ozavesti ter zavestno pomaga širiti ta občutek celote v sebi. V resnici moramo le umakniti ovire na poti. V tem procesu širitve moramo samo odstraniti vse kar je staro in nam ne služi več. In to je v veliki meri povezano z zaupanjem, vztrajnostjo in predanostjo, in ne trudom.

Na tej poti je zelo pomembno, da ozavestimo modrost ženskih ritmov in ciklov. Kajti osnovna paradigma ženske narave je povezana s cikli rojstva in smrti, uničenja in kreacije. Umiranje starega je vedno del novega izraza življenja, ki se rojeva na drugi strani. In ne glede na to, da v sebi nosimo številne rane življenjskih izkušenj ta naša notranja celota nikoli ni ranjena. In vendar, da bi lahko ozavestila in objela v sebi sebe v celoti je zdravljenje ranjenosti iz preteklosti nujno. Potrebno se je soočiti s svojimi ranami, da bi lahko osvobodile v rani ujeto energijo in se osvobodile.

Pogosto ste me slišale govoriti o tem, da je nasilje v zunanjem svetu prisotno zaradi nasilja, ki ga ženske zganjamo same nad seboj, v sebi. To kar se velika večina žensk ne zaveda je izjemen vpliv, ki ga imamo na svet in na Zemljo. S tem, ko zdravimo sebe in svoje rane, zdravimo svet. Tako velik vpliv ima ženska.
In ena najpogostejših ovir za žensko, da ne vidi in ne prepoznava svojega vpliva je prepričanje, da nismo dovolj, da še nismo pripravljene, da smo preveč ranjene, da bi lahko doprinesle k celoti sveta. In nenehno poslušam s strani žensk, da morajo najprej pozdraviti sebe, preden lahko naredijo kakšno pomembno spremembo v svetu. Kakšna neumnost. Kako zelo omejujemo same sebe. Ideja, da moramo najprej pozdraviti sebe in delati na sebi, da bi lahko začutile in živele celoto sebe je mit v katerega sem zelo dolgo verjela tudi sama. In potem sem spoznala, da s tem sama sebi mečem polena pod noge in da je to zelo učinkovit izgovor, da ti ni treba nič narediti, ker ti se trudiš in delaš na sebi. In potem sem enostavno opustila vse tehnike in vse delo na sebi. In mnogi me niso razumeli, tako kot tudi sama sebe nisem razumela, enostavno sem začutila da to ni tisto, kar je moje, kar si želim.
Bilo je dovolj!

Potem je počasi prišlo tudi razumevanje, da vse že sem, da je vse že v meni in da je za resnično zdravljenje ta notranji občutek celote tisti, ki je ključen. Če mislimo, da celoto dosežemo enkrat, ko imamo za seboj dovolj ur dela na sebi, se motimo.
Če čakamo na celoto, se nič ne zgodi. Smo v čakanju.

In paradigma individualizma, ki govori o tem, da je potrebno sebe postaviti na prvo mesto in da moram najprej pozdraviti sebe, šele nato lahko prispevam s svojim Darilom k življenju ljudi in sveta podpira nizko samozavest žensk, ki iščejo terapevte in hodijo na delavnice, berejo knjige, da bi postale »vredne« svoje ženske celostnosti. In naj bom zelo odkrita s tabo, sama sem vrsto let, pravzaprav več kot desetletje preživela z vero v ta mit. In ko sem se zbudila iz njega ni bilo čisto nič rožnato, kajti nisem imela zgledov okoli sebe, kako zdaj najti pot nazaj k sebi, vase. Pet let sem aktivno iskala, preučevala in brala karkoli, kar je dišalo po negovanju ženske duše. Brez terapij in siljenja in brez truda. In vse svoje vedenje in modrost, ki sem ju spoznala in predelala na poti delim z ženskami, ki se nahajajo na tem prehodu iz osredotočanja na zunanji svet in vračanja nazaj v svoj notranji svet. In pogosto je vse kar je potrebno, da se obrnemo vase v prvi vrsti to, da se ustavimo.

Namesto da se trudimo biti popolne, da bi lahko bile v služenju, kar pogosto verjamemo v sebi, je ženska pot pravzaprav spoznavanje vsega kar že si, da vidiš in ceniš načine na katere že si Darilo za ljudi in svet. In vendar, da bi lahko živela celoto, moraš spoznati tako svetlobo, kot tudi temo v sebi. In spuščanje v svoje notranje podzemlje ni prijetno popotovanje. Na poti izkušaš izgubo, obup, ponižanje in soočanje s smrtjo. In ko enkrat ta svoj spust v neznano zaključiš, ko iniciacijo opraviš, se ti razkrijejo globine in širine celostnosti, ki te spremenijo za vedno.
Srečujem številne ženske in tudi sama se spomnim, kako sem si želela samo to, da bi bilo življenje tako, kot sem ga poznala prej. In vendar je vse drugače. Ko se iz globin vrnemo nazaj, si vsi želijo, da bi bile »normalne« vendar to enostavno ni mogoče, kajti tako globoko popotovanje vase te zaznamuje za vedno. Ne moreš se več slepiti, da je vse ok in sončno in pozitivno, ko enkrat spoznaš globine svoje Biti. Globoko se zavedaš rednice, da sta smrt in rojstvo samo dva izraza iste energije življenja.
Največja in najbolj skrita resnica svete ženstvenosti je, da nič ne prihaja od zunaj, vse se rojeva iz naše notranjosti. Mi smo kreatorji svoje realnosti. Življenje, vključno z vsem trpljenjem, izgubami, bolečino, izhaja iz nas, iz našega centra. In ta center je v tebi, ta center si Ti.

Vse izkušnje izgube, trpljenja in smrti nosijo v sebi velik potencial, da nas odprejo za nezamisljive dimenzije celote življenja, v centru naše Biti. In ko nanje zmoremo pogledati od daleč vedno vidimo, kako so nam služile in kako brez tovrstnih preizkušnje ne bi bili to, kar smo danes. Vse tovrstne izkušnje na moji osebni poti so me odprle za radost in ponižnost, za zavedanje misterijev, in spoznanje, kako majhna sem v tej veličini življenja. In hkrati s tem sem spoznala kako ključna sem in kako je moj center, moja Bit, pravzaprav center življenja. Da sem vse v Enem in Eno v vsem. Hkrati. In da sem brezmejno dragocena in hkrati totalno nepomembna v očeh življenja, oboje hkrati. In iz tega zavedanja in spoznanja sem se rodila v avtentičnost, v pristnost in srčnost, ki je prej nisem poznala. Zdaj znam biti velika in majhna hkrati. Poznam svojo moč in hkrati sem totalno nepomembna. Paradoks? Nedvomno.

In moje delo je z ženskami, ki so na tem prehodu iz zunanjega sveta v svoj notranji svet, ki izkušajo občutke praznine, nemoči, nezadovoljstvo s svojim življenjem ali življenjskim stilom. Da “najdejo” sebe, objamejo blagoslove prehoda v notranjo modrost, negujejo svojo žensko dušo, se spomnijo svoje avtentične narave in ustvarijo resnično izjemno življenje.

In DivineFeminine Akademija je nastala iz moje želje, da vse kar sem spoznala, delim naprej. In sem začela deliti in delim. In ob tem, ko skupaj izkušamo stvari in rastemo se odpiram in se širim in rastem tudi sama. In zato nobeno druženje, ki ga vodim ni enako prejšnjemu, vsako je unikatno, ker sem sama vsakič bolj polna, bolj cela. In za to priložnost, da vodim ženske v celostnost in izpolnjenost sem brezmejhno hvaležna.

DIVINE.SI

Lepota

Če bi svoje življenje oblikovala po svoje, bi postala modna oblikovalka. To je bila moja močna, srčna želja, ko sem kot najstnica risala skice in sanjala o tem kako bi oblekla ženske. Usoda me je vodila drugače in po številnih ovinkih v mojem življenju, se je lepota v moje življenje vrnila skozi feng shui in oblikovanje prostora. In čeprav je feng shui globoko zaznamoval moje življenje me je nekaj vleklo naprej in naprej. Najprej k angelom, kjer se je prebudilo še več lepote in skozi poglabljanje vase sem prišla nazaj k svoji prvi ljubezni. Vendar čisto na drugačen način.

Ko sem pisala svoj manifesto za leto 2013 sem zapisala, da želim doživeti čisto pravo fotografsko seanso z vsem kar sodi zraven, da si dokažem, da sem fotogenična, kajti večina slik mojega življenja me je prepričevala v drugačno zgodbo. In sem ga.
In to kar je fotografiranje s profesionalno fotografinjo dvignilo iz moje notranjosti, je bilo spoznanje, da je za žensko ključno, da spoznamo in prepoznamo, da smo vse lepe take kot smo. Prebuditi moramo svoj notranji vir lepote in prepoznati kaj je naša prava narava.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah našega srca. Lepota je tista, ki nas navdušuje in ki prebuja našo dušo, v nas prebuja to, kar najbolj ljubimo, po čemer hrepenimo in kaj nas naredi žive. Lepota nas spomni na to kdo v resnici smo. Pokliče nas nazaj Domov, v mističnost naše notranjosti.

»Lepota je mesto, kjer neskončno postane intimno.« ~ John O’Donohue

Lepota je eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven. Opominja nas na svetost vsakdana in kreativne božanske moči domišljije.

Osebni podpis Lepote se je rojeval dolgo časa, kajti lepota je tiho čakala v globinah moje Biti in čakala na svoj trenutek, ko se bo v vsej svoji veličini lahko izrazila. In vendar sem zadnji dve leti in pol intenzivno skozi notranjo preobrazbo začenjala preobrazbo tako svoje zunanjosti kot tudi omare. V tem času sem spoznavala, da je osebna blagovna znamka pomembna. Čeprav radi rečemo, da ne sodimo ljudi po obleki, to v resnici ne drži. Tako kot ne drži, da nam pri knjigah ni pomemben ovitek knjige, ko se odločamo za njen nakup. Dojela sem, da vedno »prodajamo« sami sebe ne glede na to, da se pogosto temu upiramo. In zvesta svojemu arhetipu upornika sem se dolgo časa borila in upirala konceptu »mode«.

In vendar družba od nas zahteva, da se oblačimo. In ne zavedamo se, da s svojo obleko ustvarjamo svojo embalažo. No ja, vsaj jaz temu nisem posvečala velike pozornosti. Vendar te prehod v štirideseta spremeni in pogosto sem slišala o tem zorenju in prebujanju ženske v teh letih. To kar so meni prinesla ta »zrela« leta je zavedanje, da je prvi vtis vedno najpomembnejši in tudi, da se pogosto skrivamo, pretvarjamo in naredimo vse, kar je v naši moči, da bi ta prvi vtis spremenili in pokazali to, kar si želimo, namesto to kdo smo.

Osebni podpis Lepote te vodi skozi intenzivno spoznavanje same sebe. Je program, ki te prebudi v zavedanje, da ti kreiraš svoje življenje na vseh področjih. In da je tvoj zunanji videz zgolj odsev tvoje notranjosti. Da prepoznaš svojo notranjo lepoto, njen podpis, ki je enkraten in unikaten, samo tvoj in da spoznaš, kako obleči svojo notranjo lepoto, da se izrazi navzven v vsej svoji veličastnosti in sijaju.

Nihče nam ni povedal s kakšno lahkoto lahko zanikamo sebe in se skrijemo. In trendi ter pop kultura nam pri tem močno pomagata. Vzeti moramo svojo moč nazaj in odkriti kdo smo v resnici. Res je, da je vse v naravi sestavljeno iz štirih osnovnih elementov, ki odprejo pot petemu, da se zlije skozi. In naša notranja narava je ravno tako sestavljena iz teh štirih temeljnih elementov; zemlje, vode, zraka in ognja. Vsi jih nosimo v sebi. In vendar je eden od teh štirih elementov tisti, ki naravno poudari tvojo lepoto, ki je tvoj podpis v zunanjem svetu. Zliva se skozi tebe in skozi njega se dotakneš vsakogar, s katerim prideš v stik. Ko si v svojem elementu, si vidna, tvoja lepota enostavno zasije skozi tebe. Kot bi obrnila pravi ključ in peti element, tvoja duša zasije iz tvoje notranjosti v svet.

Odkar sem odkrila svoj element in zavestno izbiram, da ga poudarim vedno znova slišim komplimente, ki sem si jih vedno želela. In svoje odkritje bom delila s teboj v vikend druženju Odkrij svoj osebni podpis Lepote.

Na svoji poti odkrivanja svojega osebnega podpisa Lepote sem spoznala, da ko se prebudiš v svojo lepoto, tvoje življenje postane lahkotno, odkriješ svetost življenja in življenje se spremeni v večno hvaležnost za vse kar imaš, kar si in kar je. To še posebej prepoznaš, ko je treba po nakupih, kajti zdaj že od daleč vidim ali je v trgovini karkoli primernega zame. Nakupovanje je kar naenkrat postalo izjemno prijetno opravilo in nimam več nobenih težav z »napačnimi« nakupi. Prepoznala sem, da ko se prebudiš v lepoto, zaživiš v palači Duše in prepoznaš izjemno veličastnost in božanskost, ki živi v njej. Ko se prebudiš v božansko lepoto postaneš zavestni soustvarjalec obstoja.

Tvoj energijski podpis Lepote ti omogoči, da se skozi svoje življenje premikaš samozavestno in z zavedanjem, da resnično postaneš Zvezda na svojem nebu. Da zasiješ in si dovoliš, da si to kar si, brez skušnjave, da bi se skrila ali ustrezala drugim ljudem. Čas je, da svojo lepoto vzameš v svoje roke, čas je, da si jo prilastiš in jo živiš.

Čutim, da je del moje misije pomagati ženskam kot si ti, da vzamejo svojo moč, svojo lepoto nazaj v svoje roke in upravljajo s svojo energijo, izrazijo sebe na svoj edinstven, unikaten način.

Modni svet nas je izdal in to je izdaja, ki ženskam že dolgo časa pritiska na najbolj boleče gumbe v naši notranjosti; da nismo dovolj … (lepe, suhe, privlačne), pogosto se počutimo osramočene, da smo takšne kot smo in poskušamo spreminjati sebe, da bi ustrezale trendom. Moda nam ni dala tega, kar si želimo in pričakujemo od nje, orodja, kako svojo edinstveno, unikatno lepoto izraziti v svetu. Modna industrija ustvarja trende, ki večino žensk zmedejo in zavedejo v nakupe, ki jih pogosto obžalujejo že takoj, ko jih prinesejo domov. Večina žensk ne ve, kaj jim resnično pristaja in kaj poudari tisto, kar je v njih najlepšega. Stili in trendi ne naredijo ženske lepe, to je lekcija, ki smo jo vzele že mnogokrat. In vendar vedno znova kupujemo stvari, ki nam ne pristajajo, v upanju, da smo videti vsaj približno dobro. Moda nam ne daje orodij, ki bi nas naučili kako zasijati v vsej svoji lepoti in poudariti to, kar je nas najlepše.

Iskreno sem bila zelo razočarana, ko sem opazovala številne stilistke z nazivi, kako neskladne so bile v svojem stilu in kako večina žensk skriva svojo svetlobo, svojo notranjo lepoto, svoj sijaj. Iskreno povedano, do pred nekaj leti o vsem tem nisem imela pojma, vendar sem imela to srečo, da sem imela zelo dobrega učitelja na tem področju, ki se ni dal odgnati. Položil je temelj temu, kaj pomeni notranje izžarevanje pri ženski, pokazal mi je, kaj pomeni prepoznati in izraziti svoj energijski podpis lepote. In ker sem hvaležna učenka, sem bila vodena do žensk, ki so ubesedile to, kar sem čutila v sebi že desetletja.

Vsaka ženska je lepa. Vsaka ženska je unikatna, edinstvena in enkratna. Vendar lepota zasije iz notranjosti v zunanji svet. Z oblačili, z nakitom ter dodatki jo lahko poudariš ali pa skriješ. In to je izbira, ki jo imamo dnevno na voljo.

Spoznati in spoštovati je potrebno svojo notranjo naravo in postati sama svoj lepotni strokovnjak in to je tisto, kar lahko delim s teboj.
Namesto da poskušaš obleči lepoto se moraš naučiti, kako lepoto pripeljati iz svoje notranjosti in jo poudariti z obleko.

Tri dni se bomo osredotočale na svojo notranjo lepoto in kako jo izraziti v svetu skozi svoj osebni podpis Lepote. Energijski podpis lepote je tvoj unikatni, edinstveni izraz lepote, ki je tvoje Darilo, da ga deliš s svetom. Vsebuje tako tvoje talente, darove kot tudi načine obnašanja, izražanja in fizične značilnosti. Vedno znova me navdihne, ko spoznavam, kako osvobajajoče je spoznanje, kje si resnično Doma.

Večina žensk se v sodobnem svetu oblači tako, da obleka nosi njih in ne one obleke. To v praksi pomeni, da najprej vidite obleko in šele potem osebo, če sploh. Ponavadi se skrijemo za obleko in v sodobnem poslovnem svetu nosimo »uniformo«.

Ženske se z negativno samopodobo soočamo že desetletja in trendi lepotne kirurgije so celoten trend popravljanja podobe navzven samo povečali. Vendar zlahka pozabljamo na to, da ne glede na to kako in koliko popravljamo svojo zunanjost, nezadovoljstvo vedno znova prihaja na plano. Vir nizke samozavesti ni v izgledu, temveč v neskladju med našim notranjim energijskim podpisom in zunanjo podobo, ki jo poskušamo ustvariti. Negativna samopodoba je velik izziv sodobnega sveta. In ker smo ženske tako obremenjen s svojim videzom je sporočilo, ki ga predajamo mlajši generaciji vse prej kot obetavno.

Tisti, ki so mi odprli oči v žensko lepoto so bili … moški. Moški vidijo lepoto ženske. To je tisto kar moškega pritegne k ženski. Vendar ženske pogosto ne vidimo tega kar vidijo moški in zato sebe spreminjamo in poskušamo biti nekdo drug. Večina žensk nima pojma o tem, kako lepe so v resnici.

In zato sem oblikovala koncept DivineBeauty – Osebni podpis Lepote, ki vključuje 3 dnevno izobraževanje o tem kako prepoznati svoj unikatni, osebni podpis Lepote in kako to prenesti v vsakodnevno življenje skozi tri nivoje, ki jih v tem unikatnem druženju razkrivam. Prvi nivo govori o naši izvorni naravi in o tem kako jo prepoznati, drugi nivo razkriva tvoj edinstveni, izvorni stil in tretji nivo tvojo osebno obarvanost.

Ker je polna luna čas praznovanja, bomo vsako polno luno imele Ženski večer, kjer bomo praznovale svojo lepoto in na druženjih izmenjevale oblačila, ki so neustrezna za našo naravo, naš stil ali barvno neusklajena z našo osebno obarvanostjo, ki so prevelika, premajhna, ali kakorkoli drugače neskladna z nami.

Če te zanima več, te vabim na predstavitev, ki bo v četrtek 16.1.2014, kjer bom s teboj delila sedem principov Osebnega podpisa Lepote in štiri strategije kako postati bolj avtentična. Prijave so obvezne!

»Avtentična moč je, ko tvoja osebnost začne služiti tvoji Duši.« Gary Zukav

Vrlina je tkanje vesolja, je tista substanca iz katere se tkejo sanje. Vrline so del nas in vsega kar je. Pomagajo nam, da najdemo sami sebe se sprejmemo in objamemo v vseh svojih aspektih. Vrlina je življenje samo. In vrlina lepote je tista, ki se me je v letu 2013 najbolj dotaknila. Odnesla me je s seboj v tok življenja in prvič sem se ji voljno predala v učenje. Leto 2014 pa razkriva vse, kar ima lepota povedati skozi vsako od nas. Si pripravljena da slišiš in slediš temu notranjemu klicu in zakorakaš v svojo avtentično naravo, razkriješ svoj avtentični stil in obarvaš svoje življenje s svojo unikatno in avtentično paleto barv? Zaupaj svojemu srcu. Tvoje srce ve kdo si v resnici.

Taja Albolena