Arhivi Kategorije: V središču

V središču

Dva blagoslova

Komentiraj

OBJEM in NASMEH sta dva blagoslova, ki ju lahko podarimo tistim, ki jim želimo izraziti hvaležnost.
V prejšnji številki smo pogledali smeh in njegov vpliv na imunski sistem, sedaj pa si pobliže poglejmo še nasmeh in objem. Nasmeh nas nič ne stane in vendar je njegov vpliv na ljudi neprecenljiv. Pomaga ohranjati zdravje, zdravi depresijo, zmanjšuje stres, pomaga pri nespečnosti in krepi obrazne mišice ter nas naredi lepe.
Pravijo, da nasmeh pomladi ljudi. Še bolj pomembno pa je to, da nas okrepi in pogosto deluje kot čudežno zdravilo.

Nedvomno drži, da vse zgoraj našteto velja tudi za objeme.

In ker s februarjem odpiramo pomladno sezono lepih nasmehov in toplih objemov, kar se začne že na Valentinovo, mi je bilo zanimivo pokukati v ozadje raziskav na univerzi v severni Karolini v ZDA. Raziskovalci pravijo, da objemi okrepijo povezanost med ljudmi, poveča se prisotnost hormona oksitocina in zmanjša navarnost za srčna obolenja.

Objemi so dobri za vaše srce, saj nižajo krvni pritisk in zmanjšujejo stres, zato imate dober izgovor da danes koga objamete 🙂

Pravijo, da se pri paru, ki se objema 20 sekund, nivo oksitocina močno poveča. Že dolgo je znano, da hormon oksitocin pri ljudeh povzroča občutek ljubezni in naklonjenosti, vrača zaupljivost in zmanjšuje občutek strahu ter ogroženosti. Nedvomno se pri objemu dobro počutita tako tisti, ki ga daje, kot tisti, ki ga sprejema.

Medtem pa se nivo hormona kortizola, ki povzroča stres močno znižajo, kar so znanstveniki dokazali pri raziskavah. Kot pravi ena glavnih raziskovalk psihologinja Dr. Karen Grewen, “Večja medsebojna podpora med partnerjema je povezana z višjimi vrednostmi oksitocina, tako pri moških kot pri ženskah. Vendar pa je pomembnost oksitocina in njegovih zaščitnih učinkov na srce večja pri ženskah.” Dr. Grewen je ugotovila, da objem in držanje za roko zmanjšuje učinke stresa. Ko so izvedli test v katerem so pare prosili, naj se pogovorita o dogodku, v katerem je bilo veliko jeze, so ugotovili, da se je v skupini, ki so se pred tem držali za roke krvni pritisk dvignil precej manj kot pri tistih, ki se pred pogovorom držali vsak zase. Tudi srčni utrip je bil pri tistih, ki niso imeli stika zvišal za deset utripov na minuto, medtem, ko je bil pri parih, ki so se objemali pred pogovorom višji le za pet utripov na minuto. Dr. Grewen je ugotovila, da je topel stik kot je objem ali držanje za roko pred začetkom težkega dne bistven, da ljudje lažje gredo čez vse težke situacije, lahko bi rekli, da jih na nek način zaščiti.

“Znanstveniki z zanimanjem ugotavljajo možnost, da so pozitivna čustva dobra za vaše zdravje. Ta študija je pokazala, da objem s strani ljubečega partnerja blagodejno učinkuje na zdravje srca,” pravi Dr. Charmaine Griffiths, iz British Heart Foundation.

Dejstvo je, da smo ljudje socialna bitja in mnoge raziskave so pokazale, da so tisti, ki imajo prijatelje in tisti, ki so poročeni ali imajo stalne zveze bolj trdnega zdravja. Dejstvo je, da potrebujemo dotik, kar so pokazale raziskave majhnih otrok, ki so jih zapustili starši. Ugotovili so, da otroci za zdrav razvoj potrebujejo poleg hrane in obleke tudi dotik. Študija, ki so jo naredili v korejskih sirotišnicah je pokazala, da so tisti otroci v starosti 6 mesecev, ki so prejeli 15 minut ženskega glasu, masažo in očesni stik z osebo 5 dni v tednu, 4 tedne pridobili na teži, so hitreje rastli in so hitreje začeli obračati glavo kot otroci brez dodatne stimulacije.

Nedvomno je dotik pomemben za zmanjševanje stresa in bolečine tudi pri odraslih. Dotik zbudi tisti del naših možganov, ki nadzira sposobnost, da se sprostimo, z dotikanjem pa se izločajo tudi hormoni, ki ustvarjajo občutek zaupanja in zmanjšujejo ravni stresnega hormona kortizola. Dotik pospeši izločanje dveh kemikalij v možganih in sicer serotonin ter dopamin. Na našem največjem organu, koži, se nahaja največ receptorjev za hormon sreče serotonin. Večinoma zadostuje že en sam rahel dotik, da naredimo prosto pot občutku zadovoljstva.

Z dotikom lahko možganom pošljemo sporočilo, ki ga bomo slišali glasneje in se nas bo resnično dotaknilo, kot če izbiramo prave besede. Dotik nam pove, da je ob nas nekdo, ki z nami deli breme, ki ga čutimo, in nas tako pomaga razbremeniti.

Dotik je prvi jezik, ki se ga naučimo, in je univerzalen način sporazumevanja med ljudmi. Dotik ni pomemben le za zdrav razvoj otroka, nove raziskave kažejo, da lahko z dotikanjem v življenje vnašamo veliko pozitivnih sprememb. Že kratek telesni dotik namreč vpliva, da drugače odreagiramo in informacij dojemamo na povsem nov način.
Če se učitelj dotakne učenca po hrbtu ali roki, bo bolj aktiven pri pouku, če se zdravnik dotakne svojega pacienta, ima običajno občutek, da je obisk trajal dvakrat dlje kot dejansko. Tudi športniki, ki se med tekmovanjem spodbujajo z dotiki, tako izboljšujejo svoj nastop.
V študiji, kjer so preučevali Alzheimerjeve bolnike, so ugotovili, da lahko 20-minutno terapevtsko dotikanje zmanjša pogostost in intenzivnost znakov bolezni, bolniki pa so se že po petminutnem dotikanju vrnili iz svojega sveta v realnost.

Dotik kože je za človekov razvoj nujen potreben; če ta osnovna potreba ni zadovoljena, se posameznik ne počuti dobro in se hitreje stara. Odnosi med moškim in žensko, materjo in otrokom, prijatelji in znanci: vsi so zaznamovani z dotiki, ki izražajo ljubezen, strast, toplino ali nežnost. Že skoraj štiri desetletja potekajo različne raziskave o pomenu človeških dotikov. Zadnja spoznanja jih odkrivajo tudi kot sredstvo proti staranju.

Kakšen učinek imajo dotiki, sta znanstveno pokazala dva testa. Pri prvem se je izkazalo, da so se poškodovane miši hitreje pozdravile ob božanju. Pri drugem so strokovnjaki ugotovili, da se je ob pomoči božanja in nežnosti povečala količina hemoglobina pri ljudeh. Ta prenaša po krvi kisik in povečana količina kisika v celicah je spodbudila procese samozdravljenja v telesu.

To se je izkazalo koristno tudi za kožo: dobila je bolj svež in mladosten videz. Dotik torej ni le sproščanje ali izražanje ljubezni med spolnostjo, ampak daje telesu notranjo energijo, kar se navzven kaže s številnim pozitivnimi učinki.

Terapevtski učinek dotikov ali polaganja rok temelji na zasnovi energetskih teles in centrov, ki obdajo človekovo telo kot svetlobno polje. Indijski jogiji ga imenujejo prana, Kitajci či in Rusi bioplazmična energija. Tudi sodobna znanost je že ugotovila, da celice dejansko obdajajo svetlobo, torej energijo, in dlani so za prenos energije najpomembnejše in najučinkovitejše orodje.

Če ste kot jaz nezaupljivi do ljudi, ki opravljajo masaže in iščete kvalitetno in strokovno storitev, ki temelji na intuiciji in poslušanju potreb telesa vas vabim, da se na masaže naročite pri dveh damah, ki delata vsaka na svojem koncu Slovenije in ki ju resnično priporočam. Salon lepote in zdravja Andrejka v Biljah pri Novi Gorici je last Andrejke Harej, ki jo toplo priporočam za masaže, sprostitev s kristaloterapijo in zvočno terapijo. Salon lepote Talija na Brdu v Ljubljani pa je last Biljane Zastavnik, ki ima zlate roke in poleg izjemno zdravilnih masaž in refleksoterapije nudi tudi nego obraza. Hvala obema, da sta in da svoje zlate roke delita z vsemi nami.

V antropozofiji je čut za dotik prvi od dvanajstih in deluje v povezavi s čutom za življenje, čutom za ravnovesje, čutom za gibanje. Ko se nečesa dotaknete prvič je to kot prebujenje znotraj posameznika, gre za ozaveščanje meja. Dejstvo je, da se s pomočjo čuta za dotik dejansko ločimo od enosti in popolne povezanosti, kajti tako začutimo mejo svojega telesa. Preko dotika prepoznavamo stvari. Dotik je čut, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Dlani so ob pomoči tipa neposredno povezane z možgani, informacije potekajo v obe smeri. Po eni strani roke opravljajo gibe, ki jih narekujejo možgani, po drugi pa se možgani prilagajajo sporočilom rok. Na blazinicah prstov je okoli 3500 živčnih končičev na kvadratni centimeter kože, ki stalno prenašajo impulze možganom, da jih obdelajo. Dejstvo je, da niso le terapevti ali maserji tisti, ki imajo izostrene čute. Vsakdo jih lahko izkoristi v svoj prid, za dobro počutje in lepoto.

Bodite pozorni, koliko se dotikate drugih ljudi čez dan in kaj vam prinese dotik bližnjega.
Da spremenimo svoje življenje na bolje, je lahko dovolj že to, da se izpilimo v govorici dotika.

Zato izkoristite tale mesec Valentina in se objemajte!

V središču

Smeh je pol zdravja

Komentiraj

Ste se danes že od srca nasmejali?
Včasih so ljudje rekli, da je smeh pol zdravja, sedaj pa je to potrdila tudi znanost: smeh je najboljše zdravilo. Ljudje, ki na življenje gledajo z vesele plati, redkeje zbolijo, saj smeh spodbudi številne biokemične procese, ki pozitivno vplivajo na telo in dušo.

S tem fenomenom se poleg filozofov, psihologov in sociologov zadnjih 40 let ukvarja tudi medicinska stroka. Njihovo raziskovalno področje je ‘gelotologija’ oz. znanost o vplivu smeha na zdravje in psihološko stanje. Znanstveniki so odkrili, da pri smejanju sodeluje do 300 mišic. Smejalna mišica (Zygomaticus) lahko npr. napne 15 obraznih mišic, med drugim tudi mišico solzne vrečice, tako da se ‘nasmejemo do solz’. Vsakdo, ki se lahko prepusti temu sproščenemu občutku, ve, kako osvobajajoč je.

Smeh krepi imunski sistem. Organizem ima z vsakim smejanjem več obrambne moči. Kdor tako rekoč ‘umira od smeha’, svoje telo napelje k temu, da proizvaja še več naravnih obrambnih celic in imunoglobinov, ki so osnovni elementi imunskega sistema. Temu bi se lahko muzali, če ne bi bilo znanstvenih raziskav, ki to dokazujejo. Na Univerzi Loma-Linda v Kaliforniji so denimo ugotovili, da se povečata tako aktivnost kot tudi število obrambnih celic, če na vse gledamo s smešne plati.

Pri nekem testu so skupini študentov predvajali smešne filme, medtem ko se je morala druga skupina hkrati učiti. V poznejših preiskavah krvi se je izkazalo, da se je pri študentih, ki so gledali filme, občutno povečalo število obrambnih celic imunskega sistema. Iz tega sledi, da se ljudje, ki se pogosto smejejo od srca, lahko zaščitijo pred okužbami z bolezenskimi celicami.

Smejanje spodbuja ozdravitev in blaži bolečine. Če nas je strah ali smo napeti, se občutljivost za bolečine poveča. Po drugi strani pa lahko z dobro voljo zatiramo bolečine. Smeh spodbuja telesu lastni hormon endorfin, ki zmanjšuje bolečine. Ta pojav so raziskali z zelo preprostim preizkusom, v katerem je morala skupina ljudi potopiti roke v ledeno mrzlo vodo, nekateri pa so se pri tem morali smejati.

Rezultat je bil, da se je smejočim ljudem zdela potopitev v ledeno vodo manj boleča kot drugim. Osupljiv primer je tudi zgodba ameriškega novinarja Normana Cousinsa, ki je zbolel za težko mišično in sklepno boleznijo. Gospod se je vsak dan zdravil z lastnim ‘humorističnim programom’, katerega bistvo je bilo veliko intenzivnega smejanja. Po napadih smeha so se zmanjšale bolečine, pa tudi vnetja. Zdravilni učinek smejanja je tudi vzrok, zakaj v svetu na otroških oddelkih bolnišnic vizito opravlja toliko klovnovskih zdravnikov z rdečimi nosovi in lasuljami.

Indijski zdravnik dr.Madan Kataria je leta 1995 ustanovil prvi klub smeha. Ugotovil je, da naš um ne loči med naravnim in »narejenim smehom«. Oba povzročita izločanje » hormonov sreče ». Skupaj z ženo je razvil tehniko gibalno – smejalnih vaj, ki se končajo s sprostitvijo. Koncept smejalne joge je v tem, da ne potrebujete smisla za humor, ampak da se lahko smejanja naučite in tako transformirate svoje telo.

V družbi je znano, da se brez humorja ne moremo smejati. Humor je stanje intelekta, misli in v različnih kulturah se smejimo različnim rečem. Ko odrastemo, se zelo redko smejemo in če pogledamo otroke se oni smejejo popolnoma spontano in za smeh ne potrebujejo zunanjih dražljajev. Kako se torej smejati, če se tako ne počutimo? Obstaja povezava med mislimi in telesom. Ljudem, ki so žalostni in depresivni, se počutje manifestira na telesu – hodijo počasi, govorijo počasi, njihove telesne funkcije so upočasnjene. In isto je tudi obratno. Kar se zgodi telesu se zgodi tudi mislim. Kadar se počutimo slabo in gremo tekat, se avtomatično počutimo bolje. Torej, če smo nesrečni ali žalostni in se začnemo smejati na silo (»narejen« smeh), bo naš um sledil telesu in kmalu se bomo počutili bolje.

Smejalna vadba ni sreča, ampak je zadovoljstvo, igra, užitek. Sreča je povezana z našimi mislimi in vrednotami in po navadi o sreči govorimo kot o nečem kar je bilo ali kako bi naj bilo. Le v redkih primerih je sreča sedanjost. Se spomnite koliko časa ste bili srečni, ko ste dobili nov avto, službo, diplomo. Zelo kratek čas. Za razliko od veselja, ki je brezpogojni občutek trenutne sreče in se vzbudi kadar se smejemo, igramo, plešemo in pojemo. Kadar smo veseli, radostni se v telesu zgodijo biokemični in fiziološki procesi, ki vplivajo na naše počutje in spremenijo negativne poglede na življenje ali situacijo.

V Veliki Britaniji lahko depresivni bolniki obiskujejo smejalne tečaje celo na recept. Ljudje, ki morajo zaradi duševne napetosti zvečer dolgo preštevati ovčke, lahko prav tako poskusijo s smehom. Smejanje poskrbi za telesno in miselno sprostitev, ki je nujno potrebna za dolg in miren spanec.

Iz ZDA prihaja še en razlog, zakaj naj bi se odslej krivili od smeha – smejalna dieta. Namesto da se držite strogega dietnega jedilnika in pazite na redno gibanje, lahko, če bi radi shujšali, želeno postavo dosežete s treningom smejalnih mišic.

Privrženci smejalne diete, ki se v smejalnih klubih sistemsko smejejo, trdijo, da se kilogrami kar topijo, če se desetkrat na dan na ves glas smejejo. Metoda naj bi bila učinkovita, ker smeh zmanjšuje stres, frustracije in depresije. Kakorkoli že, dieta ni škodljiva za zdravje in draga, na vsak način pa ste zaradi nje bolj veseli.

Telesne celice je treba oskrbovati s kisikom, da lahko delujejo. Tudi pri tem je pomemben smeh, saj se zaradi globokega vdiha in dolgega izdiha v trzljajih izboljša izmenjava zraka v organizmu. Poleg tega lahko s smejanjem preprečimo neprijetno nabiranje zraka v trebuhu in zaprtost, saj napenjanje mišičevja deluje kot dobrodejna gimnastika za trebušni in črevesni predel.

Raziskava se je sicer osredotočila na bolnike z diabetesom, a raziskovalec dr. Lee Berk verjame, da ima dnevna doza humorja velik vpliv na posameznikovo zdravje. Omenjenemu doktorju s kalifornijske univerze Loma Linda je pri raziskavi pomagalo 20 prostovoljcev, ki so jemali zdravila za diabetes, visok krvni pritisk in visoko stopnjo holesterola. Prostovoljci so kot običajno jemali tablete, polovica pa je imela predpisano še dodatno zdravilo – pol ure komedije na dan. Po dveh mesecih dnevnih vložkov komedije in smeha se jim je znižala raven stresnih hormonov, po štirih je zdravnik opazil izboljšanje stanja arterij, zmanjšale pa so se tudi druge težave, povezane s srčnimi obolenji. Zvišala se je raven ‘dobrega’ holesterola, ki naj bi telo ščitilo pred obolenji srca.

Raziskave so že pred tem pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na telo, saj pospeši cirkulacijo tako kot pri telovadbi ali celo tako, kot če bi jemali tablete za zniževanje ravni holesterola.

Pogosto smejanje je najboljši naravni lifting. Veseli ljudje se sicer morajo sprijazniti s kakšno smejalno gubico okoli oči, a zato nimajo visečih kotičkov ust in dvojne brade. Poleg tega se zaradi treninga obraznih mišic izboljša prekrvavitev kože.

Tudi duši dobro dene, če se smejemo. Zaradi smeha se skrčijo mišice, v ožilje pride adrenalin in za kratek čas se poveča krvni pritisk. Že malo zatem pa se celotno telo sprosti, krvni pritisk se konstantno niža, zavira pa se izločanje hormona stresa kortizola. Na ta način se veliko laže spopadate s stresom.

Smeh torej:
Sprosti vaše telo – mišice v vašem telesu se tudi 45 minut po koncu smejanja počutijo bolj sproščene.

Poveča odpornost telesa – smeh zniža raven stresnih hormonov, ki lebdijo po našem telesu, zato naš imunski sistem deluje veliko bolje in se z večjimi močmi brani pred boleznimi in virusi.

Sprosti endrofine – to so naravne kemične snovi, ki nam jih smeh prinese zares lepo zalogo. Endrofini izboljšajo naše počutje in lahko v nekem trenutku celo zmanjšajo bolečino.

Izboljša razpoloženje – zelo težko je občutiti žalost in tesnobo, ko se na ves glas smejimo. Seveda nas smeh razvedri in popravi naše razpoloženje. Celo v težkih časih nam smeh pomaga, da se počutimo vsaj nekoliko bolje.

Zato vam svetujemo; Smejte se vsaj pol ure na dan!

Smejalno jogo pri nas vodi Mojca Malek www.muza.si

V središču

Duša

Komentiraj

Duša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah. Definicija duše pravi, da:
1. Duša ni niti duh niti materija, pač pa ju povezuje; je vez med duhom in materialnim instrumentom, skozi katerega deluje.
2. Duša je odgovorna za kvaliteto in značaj življenja ter predstavlja latentno moč izražanja v vseh človeških bitjih.
3. Duša prispeva samozavedanje in je vir, skozi katerega se oblika zaveda svojega okolja. Stopnja, do katere seže zavedanje, je torej pokazatelj napredujoče integracije duše in instrumenta, skozi katerega se ta izraža.
4. Duša predstavlja načelo čutenja in estetske inteligence v človeku.
5. Duša je neumrljiva. Ko določeno življenje izpolni svoj namen, se duša umakne, fizično telo ‘umre’ in razpade, duša pa se vrne na svoje ravni.
6. Neumrljiva duša je vez med zaporednimi inkarnacijami, zatorej predstavlja kontinuiteto. S tem, ko duša povzema in asimilira bistvo izkušenj, ki jih je pridobila v vsaki inkarnaciji, je pobudnik razvoja in evolucije zavedanja.

V ezoterični literaturi se pogosto govori o lotosu duše, kar je le simbolna predstavitev duše.
Nazorna slika duše kot ‘dragulja v središču lotosovega srca’, ki jo obkroža devet cvetnih lističev, je dejansko zelo primerna. Preden se duša prebudi, je cvetni popek zaprt in devet lističev, ki so razporejeni v treh koncentričnih krogih ali spiralah po tri lističe, tesno objema in skriva dragulj v središču. Z vse večjim duhovnim razvojem se korak za korakom in v vsakem novem življenju drug za drugim začenjajo razpirati posamezni lističi, ki izžarevajo barvo in svetlobo. Ko človek doseže ‘popolnost’ v svoji zemeljski karieri, je devet lističev polno odprtih in čudovitih barv, s čimer poudarjajo bleščeči dragulj v središču, ki se takrat razkrije. Ko je lotus duše v celoti razprt, izžareva bleščeči ogenj in se iskri zaradi tokov energij, ki nenehno vibrirajo ter ga vitalizirajo. Vsi lističi se bleščijo v trepetajočem ognju in utripajočem življenju – ta vitalnost pa se zrcali v lepoti dragulja v središču. Žareči dragulj izžareva tokove energij, ki se lahko usmerijo v katerokoli središčno točko v sistemu, ki ga koordinira.

‘Kavzalno telo’ je ‘tempelj duše’; božansko skladišče, kjer je uskladiščeno in nakopičeno bistvo življenja, dobro in vredno, ki se je shranilo iz izkušenj mnogih življenj. Gre torej za simbolični nosilec duše, ki služi kot centrala, ki prejema in oddaja. Nabrano bistvo se shrani v kavzalnem telesu ob koncu vsake inkarnacije – tisto, kar je dobro, se tako prenaša naprej iz življenja v življenje. Duša nam tako omogoča, da se spomnimo preteklih življenj. Duša gre po izstopu iz telesa skozi intenziven proces čiščenja, pozneje pa si izbere svoje naslednje telo. Izjemno pomembno je zavedanje, da smo si svoje sedanje življenje izbrali sami. Skupaj z biološko linijo, torej stasrši, ki so v enačbo prinesli vse potrebno iz svojih genetskih linij za to, da lahko v tem življenju izkušamo točno to, kar smo kot duše izbrali pred inkarnacijo. In dušni dogovor s svojimi bodočimi starši sklenemo 3 mesece preden se zgodi spočetje na fizični ravni.

Duše se združujejo v dušne skupine. In duše iz iste dušne skupine se utelesijo tako, da so v fizičnem življenju povezane. Ponavadi starši niso iz iste dušne skupine, so pa prijatelji, partner, bratje in sestre, včasih tudi ljudje, s katerimi imamo slabe izkušnje. Gre za dušne dogovore preko katerih si duše pomagajo pri pridobivanju življenjskih izkušenj. In naši največji mučitelji so največkrat naši največji učitelji.

Duša je v našem sodobnem svetu prezrta, pogosto jo zatiramo, ignoriramo in ji ne pustimo, da se izraža. Celoten šolski sistem je osnovan tako, da ne priznava obstoj duše in naših kreativnih, domišljijskih esterrskih aspektov, ki nam pomagajo ohranjati stik z njo. Veliko bolj poudarja intelekt in razum ter osebnost, zato smo ljudje po večini popolnoma nepripravljeni na intenzivne čustvene izbruhe, ko ta sila kasneje v življenju začne siliti nazaj na površje. Nihče nas ne pripravi na usodno srečanje s temo nezavednega, ki je sestavni del naše duše.

Duši ni do tega, da bi bili v svojem svetu čimbolj “uspešni”. Ko se osredotočimo nanjo ne čutimo potrebe po pravilnemu ravnanju, po nadzoru in iskanju mehanskih vzrokov in rešitev za težave. Je nedoumljiva in neobvladljiva. Izraža se skozi skrivnostne podobe in sanje. Živi v kraljestvu domišljije in otroci so tu prvaki, obvladajo! Otroci popolnoma zaupajo neznanemu, so spontani in se predajajo duši, da jih vodi.
Lepota je vodnica po poteh naše duše in poezija, umetnost, glasba, ples so kanali preko katerih se srečujemo s svojo pozabljeno prijateljico … dušo.

Ko sem na svojem srečanju s svojo dušo in ob opazovanju ponovnega rojstva moje duše iz Enosti dobila, da je kvaliteta, ki naj bi jo izmojstrila lepota, mi ni bilo prav nič jasno.
Kaj naj počnem z lepoto? In kaj naj delam?

In kot vedno me je sinhronost peljala svojo pot, in skozi temno noč moje duše sem se rodila nova. Kot vedno so me peljali čez vse tisto o čemer naj bi predajala informacije naprej. In po enoletnem globokem soočanju s svojo temo in lučjo sem začela s popolnoma prenovljenim konceptom Divine.si, ki me pelje v lepoto in v domeno duše. To je tisto kar želi, da predam naprej. Kako negovati svojo dušo, del, ki je že v vas, del, ki smo ga skozi “udomačevanje” zatrli in skozi ranjenosti skrili. Negovanje duše je notranje popotovanje v odkrivanje lepote, ki nas obdaja in ki nam je vodnica, da stopimo v svojo notranjost, se spogledamo s tem kar smo in to živimo.

V središču

Ustvarjanje svetega prostora

Komentiraj

Vse kulture sveta poznajo dejstvo, da je potrebno prostor najprej izprazniti, da ga lahko ponovno napolnimo. Ideja čiščenja in polnjenja prostora skozi obred je stara kot sam čas. Vsak obred čiščenja ima dva dela; v prvem delu energije čistimo, v drugem polnimo skozi blagoslavljanje.

Naš dom je sveti prostor, prav tako, kot je sveti prostor naše lastno telo. Naš dom simbolično predstavlja nas same in dejstvo, da je v globjem pomenu dom le podaljšek nas samih. Odseva naše interese, želje, naša prepričanja, naša oklevanja, našega duha in našo strast. Ko stopimo v prostor, nam le-ta pripoveduje zgodbo o tem, kako se počutijo prebivalci sami s seboj in s svetom, ki jih obdaja. Dom je pravzaprav most med notranjim in zunanjim Vesoljem. In tako kot se spreminjamo sami, tudi naš prostor kliče po spremembi. Običajno si spremembe zaželimo takrat, ko smo zaključili z nekim projektom in je namera, ki smo jo postavili v prostor zaključena. V praksi opražam, da ljudje po tem, ko otroci zapustijo dom, ali ko dom zapusti partner zaradi ločitve začutijo močno željo po tem, da vse stvari v prostoru spemenijo, vržejo ven staro pohištvo, prepleskajo stene ali pa dom enostavno prodajo in se preselijo v nov prostor. Ko se spremenimo običajno zamenjamo prostor, pa naj bo tako da se selimo ali ga prenovimo in prostor nas podpira v naši rasti in spremembah, ko dosežemo neko namero pri kateri nas je prostor podpiral pa gremo ponovno nov krog. To je ritem spremembe, ki je del nas in pomembno je da mu prisluhnemo. Običajno prostor postavimo z jasno namero kaj želimo v življenju doseči, potem, ko to izpolnimo pa pozabimo energijo v prostoru ponovno obnoviti.

Iz zgodovine je znano dejstvo, da so vse kulture sveta pred prvo naselitvijo prostora le-taga najprej očistile in ga nato blagoslovile. Tudi naša domača, slovenska tradicija v sebi nosi te iste informacije.
Ljubezen in hvaležnost sta močni energiji, ki se zapišeta v fizično okolje, kot nam kažejo raziskave dr. Emota, ki skozi fotografiranje zamrznjenih vzorcev vode razkriva kako močno se energija čustev kot je jeza ali radost pokažeta v obliki kristalov fotografirane vode. Te kvalitete v resnici naredijo iz hiše Dom. In ravno zaradi tega je energetsko čiščenej prostora tako ključno. Vsak prostor ima namreč svojo energetsko matrico, v katero se zapisujejo vse želje, ideje, vsa čustva in misli vseh, ki v njem bivajo ali živijo. Ta matrico ob energetskem čiščenju dobesedno pretresemo in iz nje odstranimo vse, kar je nanjo naloženo. Nato v to matrico postavimo vse, kar si želimo in kar nes podpira v tem, da to tudi dosežemo. In to ni neka novodobna izmišljotina, dejstvo je, da imamo na Slovenskem tradicijo čiščenja in blagoslavljanja doma.

Po stari navadi se noben obred ni odvijal brez predhodne priprave lokacije in udeležencev. Obredi so v dogodke in doživetja ljudi vnašali duhovno zavest in vzdušje svetosti. Med obredom se ustvari stanje svetosti tukaj in sedaj, sveti ritual stanjša tančico, ki ločuje fizični svet od nevidnih svetov. Ko se odvija sveti dogodek, lahko zaznamo spremembo vzdušja. Tradicija čiščenja v Sloveniji se naslanja na staro keltsko tradicijo, ki jo je kasneje povzela krščanska tradicija. Za čiščenje prostorov se tradicionalno uporablja kadilo, za blagoslavljanje pa sveta voda, ki se jo razprši po prostoru. Tradicionalno so na Slovenskem čiščenje delali dvakrat letno, kar je tudi moje osebno priporočilo. Priporočljivo je čiščenje prostora narediti vsaj okrog Velike noči in za Božič, ko so po stari slovenski tradiciji duhovniki prišli v vsak dom v vasi in opravili blagoslov. Tudi ob vselitvi v nov dom je priporočljivo opraviti čiščenje in blagoslov doma, kar so naši predniki poznali in to vključili v staro tradicionalno slovensko stavbarstvo. Obredi so bili včasih del vsakdanjega življenja, kar se kaže tudi v uporabi preprostih blagoslovov, ki pa so dandanes, ko svetost ni več vrednota za katero bi si prizadevali, odšli v pozabo.

Dejstvo je, da je vse na tem planetu sestavljeno iz štirih osnovnih elementov; zemlje, zraka, ognja in vode, ki vsi izhajajo iz petega elementa, ki je znan kot dih nevidnega ali eter. Za naš zahodnjaški um je potrebno, da elemente vidi tako v otipljivem stanju kot v stanju zavesti skozi različne frekvence in efekte. Skozi te štiri elemente in njihovo medsebojno povezavo, stapljanje in združevanje lahko duha zlijemo v materijo in ga nato ponovno pretvorimo v valovanje.
Naše pojmovanje sveta, ki nas obkroža vpliva na to kako živimo. Naša prepričanja se spremenijo v misli in v skladu s tem dojemamo svoj svet in sami sebe. Skozi tisočletja so različne kulture verjele v to, da se vse življenje odvija v ciklih in da gre za povezan in združen sistem. Vse v naravi je med seboj povezano in odvisno drug od drugega. Vsa materija od kamna do rastline je sestavljena iz osnovnih gradnikov energije. Oblika, ki jo ta energija prevzame pa odslikava osnovno strukturo in vzorce univerzuma. Osnova vsem filozofijam sveta je celostnost bitja, ki ga ustvari skupek osnovnih štirih elementov združenih v enotni sistem. Pri energetskem čiščenju prostora uporabljamo vseh pet.

Sedaj pa si poglejmo obrede čiščenja po elementih.

Čiščenje z ognjem
Uporaba živega ognja za rituale je starodavna in dandanes povezuje naša življenja z življenji naših prednikov. Plamen sveče je starodavni simbol naše povezave z Duhom in to je arhetip, ki ga prepoznavajo vse kulture sveta. Ogenj čisti vse nečistoče iz prostora v katerem gori. Če se v meditaciji zazremo v plamen sveče to pripomore k notranjem očiščenju. Meditacija z opazovanjem plamena sveče pripomore k čiščenju negativnih misli in umirja kaos v glavi. Ogenj je povezan s salamandri, bitji ognja, ki v prostoru preobražajo energijo.

Čiščenje z zrakom
Kombinacijo živega ognja in zadimljanja že tisoče let uporabljajo za čiščenje in transformacijo energij v prostoru. Dim pa so uporabljali tudi za čiščenje osebnega prostora, za spreminjanje stanja zavesti v ritualih in v procesih zdravljenja telesa in uma. S peresom so dim usmerili na vse dele telesa iz posode v kateri so bila zelišča na tlečem koščku oglja. Običajno se v procesu zadimljanja uporablja žajbelj ali cedra, kajti obe rastlini imata velik potencial za čiščenje energij. Drug način uporabe dima je tudi skozi dišeče palčke, ki v prostoru spremenijo razpoloženje in atmosfero, ustvarijo občutek čarobnosti in povezave z notranjim znanjem. Silfi so bitja zraka in skozi veter, paro in oblake se nam razodevajo v tem svetu.

Čiščenje z vodo
Voda je simbol očiščenja, čištosti in vsebuje sveto življenjsko energijo. Uporaba svete vode je izjemno močen in takojšen način za čiščenje negativnosti v prostoru in v osebi. Procesi čiščenje z blagoslovljeno vodo so znani v vseh starodavnih tradicijah. Za čiščenje lahko uporabite razpršilo v katerem je blagoslovljena voda in eterična olja. Prostor obhodite v smeri urinega kazalca in v vsak kot razpršite enkrat ali trikrat. V mislih imejte namen, ki ga želite vnesti v prostor, npr. mir, sreča, obilje.
Osebno čiščenje naredite preko kopeli v slani vodi, ki ji lahko dodate eterična olja. Undine so vodna bitja, ki pomagajo pri čiščenju prostorov.

Čiščenje z zemljo
Sol je darilo mame Zemlje, ki ima v obredih čiščenja poseben pomen. Sol je poznana po svojih izjemnih sposobnostih čiščenja, deluje kot antiseptik in uničuje bakterije. Običaj metanja soli čez levo ramo je star način obvarovanja pred negativnimi energijami. Morska voda prikliče lastnosti morja, ki še posebej blagodejno deluje pri čiščenju čustev iz prostora ali osebe in pri čustvenem zdravljenju. Kamena sol pa ima v sebi moč Zemlje in pomaga ustvarjati ravnovesje in prizemljuje. Za dom je dovolj, če postavite posodo s soljo v kot sobe. Lahko jo tudi raztresete po prostoru za bolj globoko čiščenje. Sol pa lahko uporabite tudi za čiščenje svojih kristalov. Enostavno jih postavite na sol v posodi. Take soli potem ne smete uporabiti za kuhanje ali kopeli. Gnomi in palčki skrbijo za zemeljski aspekt našega doma.

Deva kot varuh prostora
Deve so del narave in asistirajo vsem živim bitjem, tudi živalim in ljudem. Deve so zavest, ki se skriva za vsako fizično stvaritvijo. Zemlja ima svojo devo, vsaka žival ima svojo devo, vsak človek ima svojo devo telesa in tudi vaša hiša in avto imata svojo devo. Devinski svet bomo bolj podrobno spoznali in se z njim povezali v večernem seminarju na temo Deve in ustvarjanja svetega prostora.

V središču

Diamanti so večni

Komentiraj

Diamant… Ta skrivnosten, že stoletja eden najbolj iskanih in cenjenih kamnov na svetu.

Zanj so se bojevali, ga oboževali in se ga zaradi njegove »magične moči« celo bali.
Verjeli so, da so diamanti drobci zvezd z neba, solze bogov in jim zato pripisovali nadnaravno moč, ki presega um navadnega človeka. Vse do 15. stoletja so jih vladarji nosili na svojih težkih oklepih kot talismane in z njim izkazovali svojo moč, pogum in nepremagljivost. Navadni vojaki so se umikali njim, ki so imeli to srečo, da so se na njihovih prsih lesketali ti od bogov poslani kamni.

Skozi stoletja se je okrog diamantov spletlo nešteto romantičnih zgodb in legend.
Že Stari Grki so v njih videli večni ogenj ljubezni in še danes milijonom ljudi čarobno lesketanje preprostega
briljanta pove vse, kar srce čuti, a se z besedami ne da opisati.

Morda je to tudi razlog, da je v zaročnem prstanu največkrat ravno diamant.

Iz osrčja zemlje v naročje človeka
Že v zgodnji fazi razvoja našega planeta, pred približno 3,5 milijardami let, je narava poskrbela, da je nekje na globini 200 kilometrov v njenem osrčju pri visokih temperaturah in pod velikim pritiskom nastala z diamanti bogata ruda, ki jo je po več deset milijonih let oblikovanja nato vulkanski izbruh pred okrog 70 milijoni let ponesel proti površju zemeljske oble.

Prvi diamant so naši predniki verjetno potegnili iz rečne struge ene od indijskih rek pred več kot 4000 leti. Vulkanski izvor teh kamnov sicer ni potrjen, toda naplavine diamantne rude so bile dovolj bogate, da je bilo moč zadostiti svetovnemu povpraševanju po diamantih vse do 18. stoletja, ko so pojemajoče indijske zaloge spodbudile intenzivnejše iskanje možnih nahajališč tudi drugod po svetu. Iskanje je obrodilo sadove v Braziliji, ki je kmalu postala pomemben vir diamantov v 18. stoletju.

Vse do druge polovice 19. stoletja so prevladovala sekundarna najdišča, v katerih so s primitivno tehniko izplakovanja s pomočjo sita in vode iskali drage kamne v produ starih rečnih korit ali morskih obal, kamor so razpadlo, z diamanti bogato rudo zanesle reke in ledeniki. Šele, ko so leta 1870 v Južni Afriki diamantno rudo našli v neposredni bližini vulkanskega žrela in celo v njem, se je začelo obdobje »suhih« izkopavanj v t.i. primarnih najdiščih.

Južnoafriška najdišča diamantov so bila brez konkurence vse do najdbe diamantne rude v Sibiriji leta 1954, danes pa 80% svetovnega trga diamantov oskrbuje le sedem držav: Botsvana, Rusija, Južna Afrika, Angola, Namibija, Avstralija in Demokratična republika Kongo (nekoč Zaire). Že ob samih imenih držav je jasno, da gre večinoma za politično nestabilna področja in če omenimo še to, da so najdišča diamantov nemalokrat daleč stran od naseljenih območij, do katerih vodi že skorajda neprehodna pot, je jasno, da izkopavanje diamantov ni lahek, še manj pa poceni posel in zato ne preseneča dejstvo, da je skrbno varovan in dostopen le izbranim.

Diamantovo popotovanje

Če mislite, da rudarji le hodijo naokrog po »diamantnem polju«, se sem ter tja sklonijo in poberejo lesketajoč se kamen, se motite. Že samo iskanje možnih področij rude s pomočjo sodobnih tehnologij traja več mesecev, pri čemer ni mogoče dolgoročno zanesljivo predvideti, na kakšen način in kako dolgo se bo določeno najdišče lahko izkoriščalo, čeprav izkušnje v večini primerov kažejo, da ob natančnih meritvah strokovnjakov in ustreznih pripravah izkoriščanje posameznega kopa traja tudi več desetletij.

Ko je najdišče enkrat določeno, marljivi rudarji začnejo z izkopavanjem. In to ni šala! Izkopati in obdelati morajo kar 250 ton diamantne rude, da lahko kupec v draguljarni kupi en sam samcat 1 karat velik kvalitetno brušen diamant! Letno izkopljejo okrog 120 milijonov karatov diamantov, toda velik del količine predstavljajo t.i. industrijski diamanti, ki se, kot pove že ime, zaradi slabše kakovosti uporabljajo v industrijske namene.

Diamanti so skriti v diamantni rudi, zato mora le-ta skozi več faz drobljenja in obdelave. V skrbno varovanih prostorih nato visoko usposobljeni strokovnjaki dobljene diamante razvrstijo v okrog 16000 skupin glede na obliko, kvaliteto, barvo in velikost. Tako razvrščeni kamni nadaljujejo svojo pot na dražbe, kjer jih prodajo vodilnim svetovnim brusilnicam.

Obdelava naravnih kamnov
Brušenje je razmeroma nova veščina, ki se po večini prenaša iz roda v rod. Stoletja so diamante nosili neobdelane kot talismane, le sem ter tja je bilo najti kak naraven osemkotni kamen, vedlan v prstan. Zapisi zgodnjega obdelovanja diamantov s pomočjo diamantnega prahu izvirajo iz Indije in segajo tja v 14. stoletje, kasnejši pa razkrivajo, da so se z obdelovanjem kamnov ukvarjali tudi stari Benečani.

Šele od druge polovice 16. stoletja pa lahko govorimo o pravem brušenju, s katerim so se v tistem času ukvarjali zlasti v Antwerpu, diamantnem središču, ki se je imelo za svoj razcvet zahvaliti predvsem portugalskemu odkritju morske poti do Indije. Brusilci, ki so neobdelane diamante dobivali tako iz Lizbone kot tudi iz Benetk, so se združevali v stanovske cehe, toda po španskih napadih leta 1585 se jih je veliko umaknilo v Amsterdam, Nizozemska pa je s svojo liberalno politiko kmalu postala zatočišče diamantnih mojstrov, ki so pobegnili pred verskim pregonom v Španiji, Nemčiji, na Portugalskem in Poljskem.

Konec 17. stoletja je z utrjevanjem angleške vladavine v Indiji, ki je še vedno veljala za svetovno dobaviteljico diamantov, postal pomemben brusilni center še London, ki je imel tedaj tudi status glavnega svetovnega trga neobdelanih diamantov. Danes se najpomembnejše brusilnice nahajajo v Antwerpu (Belgija), Mumbaiu (Indija), Tel Avivu (Izrael), New Yorku (ZDA) in Johanneburgu (Južna Afrika), ki hkrati predstavljajo tudi svetovne borzne centre diamantov.

Iz brusilnic večina diamantov roma na eno od 24-ih registriranih borz dragih kamnov, kjer jih prodajo draguljarjem za vdelavo v nakit ali prodajo kamna samega. Toda zakaj so cene treh enako težkih, na videz popolnoma enakih diamantov, ki ležijo pred vami, tako zelo različne?

Ko ste kupovali stanovanje, ste lahko ugotovili, da je njihova cena zelo različna odvisno pač od velikosti, ohranjenosti, starosti, lokacije… Podobno je s ceno diamantov, le da so lastnosti tu drugačne njegova lepota in cena so odvisni od t.i. štirih C-jev: teže, izražene v karatih (angl. carat weight), kakovosti brušenja (angl. cut), barve (angl. colour) in čistine (angl. clarity), ki se povsod po svetu uporabljajo kot merilo za redkost diamanta. Ni potrebno posebej poudarjati, da najvišja kombinacija štirih C-je predstavlja najredkejše in najdražje diamante. Seveda pa nima smisla težiti k popolnosti; nobena od štirih lastnosti namreč ni bolj ali manj pomembna od drugih v smislu lepote kamna in le vi sami se morate odločiti, katera je tista, ki je za vas najpomembnejša.

Štiri ključne lastnosti

Začnimo s težo, izraženo v karatih. Skok v zgodovino pove, da so kot prvo težinsko mero uporabljali seme rožičevca, ki ima redko lastnost, da suho ohranja relativno konstantno težo, ki jo danes poznamo kot 1 karat (angl. carat) in je vedno podana na dve desetinke natančno. Kot zanimivost naj povemo, da se s karati (angl. karat) označuje tudi čistina zlata, le da slovenski jezik ne loči pisave ali izgovorjave te merske enote, ki pa vsebinsko pove nekaj popolnoma drugega in je zato ne smemo enačiti s težo kamnov.

Čistina se nanaša na nepravilnosti v diamantu samem, ki nastajajo z oblikovanjem kamna v zemlji in se kažejo kot drobceni mehurčki, oblački ali razpokice v diamantu. Strokovnjaki jo ocenjujejo na podlagi čistinske lestvice, ki temelji na vidnosti nepravilnosti diamanta pri 10-kratni povečavi in proporcionalni teži 1 ct.
Nečistoče so s prostim očesom vidne le v diamantih, ki sodijo v najnižja čistinska razreda, to sta SI2 (zelo majhna inkluzija) ali I (inkluzija). Popolnoma čistih (razred F, angl. flawless) je v naravi le malo diamantov, zato so le-ti toliko več vredni, čistina pa ne samo, da močno vpliva na ceno kamna, pač pa veliko pove tudi o ranljivosti njegove strukture manj čisti diamanti so bolj nagnjeni k temu, da počijo, čeprav se to resnici na ljubo ne dogaja pogosto.

Nadalje se ustavimo pri kakovosti brušenja, od katere je odvisen sijaj diamanta. Dobro brušen diamant, katerega razmerja kotov in ploskev so blizu idealnim, omogoča žarku svetlobe, ki prihaja iz zgornjega dela v notranjost strukture diamanta, da se razlomi v barvni spekter ter se nato v svoji polni moči s čim manj izgube spet vrne skozi zgornje ploskve kamna v obliki čudovito prelivajočih se mavričnih barv. Brušenje zahteva visoko usposobljenega strokovnjaka z izjemno natančno roko, katerega delo traja več ur, nemalokrat pa celo dni. In ker je bolj kot ohranjanje teže naravnega, nebrušenega diamanta cilj doseči maksimalen možen sijaj kamna, moramo pri višini cene poleg kvalitete brušenja upoštevati tudi vloženo strokovno znanje in čas brusilca ter izgubo teže.

Za konec posvetimo nekaj pozornosti še četrti lastnosti diamanta barvi, ki se nanaša na stopnjo brezbarvnosti kamna. Ker so brezbarvni kamni redki, so bolj dragoceni (in seveda dražji). Njihova barva se ocenjuje s pomočjo barvne lestvice z razredi od D (najbolj brezbarven) pa vse do Z, kjer so diamanti že rahlo rumenkaste barve in zato za draguljarstvo nimajo posebne vrednosti. Opozoriti pa moramo na izjemo barvne ali »fancy colour« diamante.
Le-ti so še redkejši in še dražji.

Zapisala: Taja Albolena

Vir: http://www.myluxuryjewellery.com

V središču

Naravne moči štirih elementov

Komentiraj

Naravne moči štirih elementov

Silna moč valov, ki udarjajo ob čeri, veter, ki se ujame v krošnje dreves, ognjena moč vulkana in prostranost puščave predstavljajo naravne sile, ki so del našega vsakdanjega življenja. Vse stvari na Zemlji so sestavljene iz štirih osnovnih, vidnih in oprijemljivih elementov, vode, zraka, ognja in zemlje, ki izhajajo iz petega elementa, esence vsega kar je – eter.

Naši predniki so daleč nazaj živeli zunaj, v sodelovanju z naravo, izpostavljeni osnovnim elementom. Zbudili so se ob sončnem vzhodu in šli spat, ko se je na zemljo spustila tema. Razumeli so poti sonca in planetov in njihovo življenje je bilo osnovano na dnevnih in sezonskih ritmih narave. Dandanes več kot 80% svojega časa preživimo v prostorih. V primerjavi s svojimi predniki smo izboljšali kvaliteto svojega bivanja, saj znamo ustvariti in zgraditi marsikaj. Vendar pa s tem, ko nam je okolje v katerem živimo olajšalo naše fizične potrebe, v resnici sploh ni tako blagodejno kot bi si želeli. Izgubili smo namreč ključno stvar za našo splošno dobrobit, rast in razvoj in to je našo povezanost z naravo in njenimi osnovnimi sestavnimi deli – elementi.

Moč elementov

Dejstvo je, da je vse na tem planetu sestavljeno iz štirih osnovnih elementov; zemlje, zraka, ognja in vode, ki vsi izhajajo iz petega elementa, ki je znan kot dih nevidnega ali eter. Za naš zahodnjaški um je potrebno, da elemente vidi tako v otipljivem stanju kot v stanju zavesti skozi različne frekvence in efekte. Skozi te štiri elemente in njihovo medsebojno povezavo, stapljanje in združevanje lahko duha zlijemo v materijo in ga nato ponovno pretvorimo v valovanje.
Naše pojmovanje sveta, ki nas obkroža vpliva na to kako živimo. Naša prepričanja se spremenijo v misli in v skladu s tem dojemamo svoj svet in sami sebe. Skozi tisočletja so različne kulture verjele v to, da se vse življenje odvija v ciklih in da gre za povezan in združen sistem. Vse v naravi je med seboj povezano in odvisno drug od drugega. Vsa materija od kamna do rastline je sestavljena iz osnovnih gradnikov energije. Oblika, ki jo ta energija prevzame pa odslikava osnovno strukturo in vzorce univerzuma. Osnova vsem filozofijam sveta je celostnost bitja, ki ga ustvari skupek osnovnih štirih elementov združenih v enotni sistem.

Teorije štirih elementov

Skozi različne filozofije so štiri osnovne elemente prepoznavali kot osnovne gradnike vesolja kot ga poznamo. V zahodni tradiciji, ki je pod vplivom predvsem grških filozofov, je bila v obdobju približno 500 let pred našim štetjem postavljena teorija o štirih osnovnih prvinah oz. elementih, ki naj bi v različnih mešanicah sestavljale vesolje. Grški filozof Empedokles jih je prvi klasificiral okrog leta 450 pr.n.št. Kasneje je Platon te štiri elemente razlagal kot osnovne gradnike vsega življenja in jih povezal z geometrijskimi liki in številkami. Aristotel, pa je celotno idejo ponesel še dalje, saj je razlagal, da je osnovna materija najprej obstajala kot čisti potencial in se šele nato zmanifestirala v realnost.
Vsi so se strinjali, da zemlja, zrak, ogenj in voda ne obstajajo le v izolaciji elementa kot takega temveč se v različnih razmerjih združujejo in mešajo v nešteto neorganskih in organskih oblikah. Tako dajejo osnovo substanci in bitjem, ki jih poznamo kot minerale, rastline, živali in ljudi. Ta vrstni red predstavlja hierarhijo, saj so minerali sestavljeni iz enega elementa zemlje, medtem ko človek v sebi združuje vse štiri.

Elemente so razumeli kot substanco povezano s štirimi procesi strjevanja, utekočinjenja, razredčenja in gorenja. Prav zaradi tega so z elementi povezovali različne kvalitete vroče, hladno, mokro in suho ter različne temperamente. Razumevanje in razlago temperamentov je podal Hipokrat približno 400 let pred našim štetjem. Definiral je štiri osnovne tipe temperamentov, ki so: sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik. Hipokrat pa je sedež teh štirih osnovnih elementov prepoznal v štirih telesnih sokovih v človeku, ki naj bi bili odgovorni za človekovo zdravje in vedenje. Zrak je povezal s krvjo in sangvinikom, ogenj z žolčem in kolerikom, vodo s sluzjo in flegmatikom ter zemljo s črno sluzjo in melanholikom.

Alkimisti so poznali skrivnosti dela z osnovnimi štirimi elementi, saj so bila to njihova osnovna orodja. Vedeli so kako z njimi sodelovati, jih med seboj mešati in uporabiti njihove glavne kvalitete zato, da so ustvarili tisto, kar so želeli. Verjeli so, da je možno spremeniti snov v zlato, če so našli skrivnost manipulacije z elementom te snovi.

Modrost Zemlje

Smer: Sever
Čas dneva: Polnoč
Letni čas: Zima
Barve: zelena, rjava
Oblika: kocka
Nadangel: Uriel
Kristali: aventurin, dimni kvarc, tigrovo oko, ahat
Eterična olja: Vetiver, Pačuli
Elementarna bitja: gnomi, škrati, palčki
Zodiakalna znamenja: Bik, Devica, Kozorog
Sveta substanca: sol

Kvalitete zemlje so povezane s stabilnostjo in varnostjo v vseh svojih pojavnih oblikah od najvišje gore, do zrna peska v puščavi ali najbolj izjemnega kristala. Konec koncev je zemlja tudi planet, na katerem živimo, ki je trden in konkreten. Zemlja drži strukturo in obliko in je posoda v kateri se vsi ostali elementi mešajo, združujejo in oblikujejo. Veliko težav sodobnega sveta nastane zaradi pomanjkanja zemlje in tako se ljudje zgubijo v strasti (ogenj), svojih mislih (zrak) ali v sanjah (voda).
V simboličnem smislu zemlja predstavlja zdravo pamet in razsodnost, ko smo zelo prizemljeni, stojimo trdno na zemlji in smo praktični v svojih rešitvah. Je element zaščite, varnosti in tradicije. Povezana je z lepoto, sprejemanjem drugih in sebe in negovanjem. Tradicionalno je simbol zemlje mati. Zemlja je velikodušna, potrpežljiva in vztrajna.
Zemlja je element, ki ustvarja red in zakone, po svoji arhetipski naravi je zelo avtoritativna. Fizično telo je sestavljeno iz zemeljskega dela, ki ga predstavljajo minerali. Obilje in denar sta povezana s tem zemeljskim elementom, kot tudi hrana, dom in družina.

Alkimija Zraka

Smer: Vzhod
Čas dneva: Zora
Letni čas: Pomlad
Barve: rumena, siva
Oblika: oktaeder
Nadangel: Rafael
Kristali: citrin, diamant, ametist, safir
Eterična olja: Nag Champa, žajbelj, majaron
Elementarna bitja: silfi
Zodiakalna znamenja: Vodnar, Dvojčka, Tehtnica
Sveta substanca: kadilo

Namen zraka je, da ohranja povezavo z duhom skozi uporabo diha, vetra, ki preoblikuje naš svet in skozi prenašanje informacij pa naj bo preko govora, pesmi ali plesa.
Kvalitete zraka so povezane s logiko in jasnim fokusom, usmerjenostjo. Zrak nam da možnost jasne komunikacije in je osredotočen na iskanje resnice. V simboličnem smislu zrak predstavlja nebesa, višje moči, ki jih kanaliziramo na zemljo. Ko smo osredotočeni, koncentrirani in usmerjamo svojo energijo in pozornost tja, kjer želimo rezultate smo v energiji zraka. To je element spremembe in novih začetkov. Edina stalnica je v energiji zraka nenehna sprememba, nenehno gibanje. Povezan je s potovanji in učenji, znanjem, raziskovanjem in z mediji. Tradicionalno je simbol zraka orel, ki predstavlja duha, ki prihaja iz višjih sfer. Zrak nosi moško kvaliteto očeta.
Zrak je element, ki se ukvarja z znanostjo in raziskovanjem. Povezan je z novimi idejami in ideali. Kot nosilec idej pa je z zrakom povezan človeški um, naše misli in sistemi prepričanj, ki jih imamo.

Moč Ognja

Smer: Jug
Čas dneva: Poldne
Letni čas: Poletje
Barve: rdeča, oranžna
Oblika: tetraeder
Nadangel: Mihael
Kristali: karneol, mokait, rubin, granat
Eterična olja: Cimet, Klinčki, Arabsko kadilo
Elementarna bitja: salamandri
Zodiakalna znamenja: Oven, Lev, Strelec
Sveta substanca: svetloba

Ogenj predstavlja duha v njegovi moči poživljanja, razsvetljenja, transformacije in kvalitete radosti. Kvalitete ognja so povezane s plodnostjo v vseh aspektih življenja. Jang kvalitete ognja so povezane z njegovo sposobnostjo ogrevanja, transformacije in energetiziranja misli ali idej v manifestacijo. Njegove jin kvalitet pa so povezane s prinašanjem luči, informiranjem in opogumljanjem, da napredujemo in rastemo.
Ogenj je simbol kreativnosti, luči, moči, strasti in radosti. Je močan element transformacije. Povezan je s pogumom, mistiko in prerokovanjem. Tradicionalno je simbol ognja ptič feniks, ki se skozi transformacijo vedno znova ponovno rojeva. Običajno pa z ognjem povezujemo zmaje in kuščarje.
Ogenj je element, ki vlada dosežkom in ambiciji. V arhetipskem smislu gre za element navdiha, umetnosti in kreativnosti, poezije, slikanja, glasbe in plesa. Ogenj pa je zelo poznan tudi po svoji destruktivni naravi, ki poskrbi za to, da vse tisto, kar ne potrebujemo več skuri. V procesu transformacije je namreč potrebno najprej narediti prostor za nove stvari, da jih lahko udejanjimo. V resnici je umiranje in destrukcija naraven proces v rojevanju novega in je zato nujno potreben v ciklu življenja.

Vitalnost Vode

Smer: Zahod
Čas dneva: Mrak
Letni čas: Jesen
Barve: modra, srebrna
Oblika: izokaeder
Nadangel: Gabriel
Kristali: akvamarin, kalcedon, žad, biser
Eterična olja: Vetiver, Pačuli
Elementarna bitja: undine in morske deklice
Zodiakalna znamenja: Rak, Škorpijon, Ribi
Sveta substanca: voda

Vodi pravijo, da je mati vsemu življenju, kajti vse življenje se poraja iz vode in v njeni maternici smo dokler se ne rodimo, da bi izkusili individualizacijo. Na koncu življenja pa se ponovno vračamo v njeno naročje, kar je bilo v starih tradicijah ponazorjeno z običajem, da so mrtve v čolnu spustili po reki. Kvaliteta vode je intuicija. Voda predstavlja pretočnost, fluidnost, sposobnost prilagajanja in stapljanja. Je posoda neskončnih možnosti, ki čakajo, da se udejanjijo v obliko. Voda je neposredno povezana s cikli narave in cikli življenja samega. Povezana je z nezavednim, s skrito modrostjo, ki jo nosimo v sebi, z empatijo in zdraviteljskimi sposobnostmi. Tradicionalno je simbol vode riba, ki plava v globinah nezavednega in nepoznanega.
Voda je element, ki vlada ljubezni, prijateljstvu in odnosom na sploh. Zelo je povezana s sanjami in staro priporočilo je, da pred spanjem popiješ polovico kozarca vode, zjutraj pa še drugo polovico, za boljše sanje in da se jih lažje spomniš. Voda nadzoruje cikle rojstva, smrti in ponovnega rojstva. Zelo pa je povezana tudi s procesom čiščenja in razstrupljanja.

Taja Albolena
Svetovalka za celostno ustvarjanje prostora

V središču

Recesija je pomanjkanje vrednot

Komentiraj

V zadnjem času je recesija ena izmed najbolj pogosto uporabljenih besed. Lahko bi rekli, da je v zadnjem času recesija kriva za vse tegobe tega sveta, torej je zelo priročen izgovor za vse tiste, ki jim v življenju stvari ne tečejo tako, kot bi si želeli. Toda kaj je v resnici recesija?

Recesija v ekonomiji pomeni nazadovanje; pomeni občasno upočasnjevanje v proizvodnji neke države čemer sledi upada gospodarske rasti. Recesija ni tako globoka in resna kot je depresija. Ponavlja se v ciklih, običajno se začne v eni državi in se nato v nekaj mesecih širi naprej. Trikrat D pri recesiji pomeni dolžino, globino in širino, ki jo zaobjame s svojim vplivom. Vendar pa tako kot vedno po dežju posije sonce in tudi recesije bo enkrat konec. Večina jih upa, da bo to čimprej.

Že mesece govorimo o tem, da moramo zamenjati vrednote, da je kriza nastala ker stare vrednote nekako ne držijo več, novih pa še nismo postavili.

To krizo identitete lahko prepoznamo povsod, v medsebojnih odnosih, v poslovnih odnosih in ko ti nekdo vzame tisto, kar ti je bilo do sedaj mašilo, ki je zapolnjevalo notranjo praznino, in za mnoge je to zgolj denar in materialno, je kriza identitete zelo huda. Dejstvo je namreč, da če svojo lastno identiteto vežemo na nekaj, kar je zunaj nas in nam nekdo to vzame s tem izgubimo občutek za samega sebe, kar vodi v osebno krizo in notranjo izgubljenost.

Vrednote so dejansko kategorije pojavov, ki jih cenimo. Lahko bi rekli, da gre za prepričanja o tem, kaj je dobro oz. prav in za kaj si je vredno prizadevati. Med vrednote štejemo ljubezen, mir, prijateljstvo, zdravje, življenje, vrstni red prioritet pa si določa vsak posameznik zase. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.

Aksiologija je znanost, ki raziskuje človeške vrednote in nam pomaga odkriti notranje vrednostne sisteme, ki vplivajo na našo percepcijo, odločitve in akcijo. Pomaga nam razumeti zakaj delamo to, kar delamo.

V razvoju človeške civilizacije so etični koncepti igrali osrednjo vlogo. Koncept vrednost služi človeku pri izpolnjevanju samega sebe, pa tudi pri vrednotenju dejanj drugih ljudi. Za razmišljanje o vrednotah pogosto uporabljajo grško sestavljenko aksiologija, ki pomeni áxios – vreden in lógos – beseda, znanost. Že v antiki so vrednote videli v takšnih pojmih, kot so dobro, lepo, resnično, pravično, krepostno. Aksiologija je del etike.

Vrednote

Vrednota je psihološki koncept, ki ga najdemo v sociološki psihologiji. Prerez vseh pogledov skozi zgodovino človeštva kaže, da je o vrednotah mogoče zares ustrezno govoriti v ožjem smislu v razmerju do temeljnih zahtev človeške narave: čut za dobro in čut za pravičnost.
V stroki razlikujejo uporabo pojma vrednota v ožjem in v širšem pomenu. V ožjem smislu vrednota označuje le najsplošnejši pomen dobrega, želenega ali vrednega. Gre za neke vrste zbirni pojem vsega dobrega. V širšem smislu pa je vrednota oznaka za osnovne vrednostne pojme, kot so dobrota, lepota, pravičnost, ljubezen, resnica, krepost in svetost. V najširšem smislu so vrednote začeli klasificirati na področja, kot so običaji, moralnost, religija, umetnost, znanost, ekonomija, politika in pravo.

Gre dejansko za zbirko praktičnih pravil ali življenjskih maksim, za določen način obnašanja, ki veljajo za določeno osebo in določene okoliščine. Tako poznamo profesionalni kodeks, institucionalni kodeks, lokalna pravila, zakone na nivoju naroda in zakone pravne ureditve. Pri teh kodeksih pa gre za »pravilnost« na bolj generalni ravni vrednot, ki same po sebi niso tako univerzalne kot so človeške vrednote. To je zaradi tega, ker nimajo stalnosti resnice in trajanja. Zakoni in kodeksi se namreč spreminjajo skupaj z družbo in pogoji. Človeške vrednote pa so vedno del človeške psihe.

Vrednota je nekaj, kar je dobro

Odločitev za dobro in pravično ter zavračanje slabega in krivičnega človeka absolutno zavezuje. Iz tega brezpogojnega bivanjskega jedra je mogoče izvajati različne vrste vrednot na osebnostni in družbeni ravni. V večini civilizacij in religij sestavljajo samo jedro vrednostnega sistema: vrednota življenja, glas vesti, potreba po pravičnosti, osebno dostojanstvo, osebna identiteta, čut za svobodo, sočutje do šibkega in pomen človeškega dela. Ljubezen in zvestoba na splošno veljata kot najvišja ideala, toda v vsaki družbi se najbolj očitno manifestirata v družinskih razmerjih. Nič čudnega torej, če v vseh civilizacijah družina spada med temeljne vrednote.

Vrednote skozi zgodovino

Teologi in psihologi so se skozi zgodovino pričkali okoli vprašanja vrednot. Vsak je imel svoj način identifikacije kaj sploh so vrednote, zakaj in za koga so. Vsak je razvil svoj set pravil in razlogov za in proti raznolikosti človeškega vedenja in prizadevanj. Vsak poskus uvedbe enega sistema vrednot, ki bi združil vse glavne religije in kulture sveta bi bil zaman in bi verjetno deloval kontraproduktivno.

Tako se skozi zgodovino pojavlja kar nekaj glavnih kategorij vrednot glede na zgodovinska obdobja in glede na kulturna in religiozna izročila. Trojica antično grških vrednot je; pulchrum (lepota), verum (resnica), bonum (dobrota, plemenitost). Sokratovsko-platonovske vrednote so na čelu s pravičnostjo tudi prijetnost, znanje, estetska izkušnja, lepota, resnica, krepost, harmonija, ljubezen, prijateljstvo in svoboda. Nato so to starozavezno judovske vrednote, povzete v desetih božjih zapovedih. Potem je trojica krščanskih vrednot nove zaveze; vera, upanje in ljubezen, ki jih krščanstvo razglaša za kreposti. Sledijo temeljne vrednote francoske revolucije svoboda, bratstvo (solidarnost) in enakost, se pravi, tako imenovane buržoazne (meščanske) vrednote. Poznamo tri socialistične vrednote delo, oblast in čast, povzete v geslu; Delu čast in oblast.

Človek je svobodno bitje

Prednost sodobne evropske civilizacije in velikega dela svetovne civilizacije je izrazito osebnostna naravnanost naše kulture. Človek je osebnost kot svobodno bitje in nosilec vrednot. Kot osebnost je človek sploh najvišja vrednota, ki vključuje čut za dostojanstvo, svobodo, solidarnost, sočutje. Najvišji ideal človekovega bitja je mir, ki ga ustvarja sprava. Le priznavanje in uresničevanje vrednot lahko ljudi povezuje v skupnost, ki predstavlja mir na zemlji. Človeštvo ne more preživeti brez priznanja in uresničevanja vrednot. Nesporno je prepričanje, da je osebnostno načelo v razumevanju človeka in družbe najbolj zanesljiva obramba pred nevarnostjo ideologizacije, determinizma, kolektivizma in etatizma. Ni torej naključje, da so te vrednote prišle v deklaracijo Združenih narodov.

Pet ključnih vrednot človeštva skozi čas

1. Ljubezen v tem pomenu jemljemo zelo široko, kot nego in skrb za druge. Lahko bi rekli, da je to vrednota, ki je povezana z skrbjo in spoštovanjem do drugih in za okolje. Gre za širši pojem, ki se ne povezuje s čustvom ali stanjem uma, za empatijo, kreacijo in božanskost. Patriotska ljubezen je do države, resnično bratstvo je ljubezen do človeštva na sploh, skrb in spoštovanje do narave je ljubezen kreacije in predanost je ljubezen do Kreatorja. Ljubezen je univerzalen občutek človeške duše ali psihe.

2. Resnica v stvareh ni le odraz volje in želje posameznika, temveč je neodvisna od želja, mnenje in interesov. Resnica ima tako individualen kot skupinski aspekt. Tako kot je resnicoljubnost posameznika osnova varne družbe, je napor skupine usmerjen v resnico o življenju in kozmosu, ki ga predstavljajo znanost, psihologija in pravo. Dokaz o tem kako pomembna je resnica kot vrednota, pa je dejstvo, da nihče ne mara, če ga imenujejo lažnivec, kar velja tudi za večino lažnivcev. Drugo dejstvo pa je, da je precej težje vzdrževati laž kot ohranjati resnico, kajti ena sama laž vodi k celemu nizu laži, katerih kompleksnost je pogosto nepredstavljiva.

3. Mir je odsotnost motenj, nasilja, vojne. Brez resnice, skrbi za druge in pravičnosti lahko vzniknejo konflikti in mir je ogrožen ali izgubljen. Osebno ga lahko prepoznamo kot mir uma, medsebojno spoštovanje ter zadovoljstvo prijaznosti in strpnosti. Kot univerzalno sprejeta pozitivna vrednota, je mir povezan z izkušanjem harmonije, uravnovešenem vendar hkrati tudi dinamičnem mentalnem stanju. Gre za kontrolo uma, pozitivno držo skupaj z umirjenostjo uma. Blaženost, ki ni odvisna od zunanjih čutov ali fizičnih pogojev, je visok izraz umirjenosti.

4. Odgovornost kot človeška vrednota je povezana z ne-nasiljem kot dolžnostjo do narave življenja na splošno. Gre za tendenco, ko se želiš izogniti povzročanju škode bitjem ali njihovem okolju, spoštovanje ekosistemov in naravnega okolja ter za preprečevanje onesnaževanja, izrabe, zlorabe in prekomernega izkoriščanja. Gre za vrednoto, ki nas sili da se umaknemo iz neetičnega vmešavanja v življenjske procese. Vedenje kaj je resnično v povezavi z vpogledi v kaj je dobro je osnova za korektno delovanje. To najdemo tudi v konceptu dharme, akcija v soglasju z univerzalnimi zakoni narave.

5. Pravičnost je socialna vrednota, katere cilj je razrešiti in zmanjšati konflikt, z upoštevanjem principov negovanja, skrbi in ne-nasilja. Pravo kot ga poznamo temelji na principih pravičnosti in Sokrat ter Platon sta to vrednoto postavljala na prvo mesto. Ima pa dolgo zgodovino in se je v obliki človeških pravic formalizirala v Ženevski konvenciji leta 1948. Pravičnost je vrednota, ki zaobjema večino aspektov socialnega življenja; zaščito, previdnost, budnost, razumevanje resničnih potreb, empatijo in ščiti osebno integriteto posameznika.

In kam naprej ?
Torej je pred nami zanimivo obdobje. Za mnoge ljudi, predvsem mlade, ki so zrasli v času menjave sistemov, rušenju starega in pehanju svojih staršev za materialne dobrine, je to obdobje izjemno kaotično. Prijateljskih vezi ne poznajo, pristnih prijateljev ni več, vse je požrla tekmovalnost in pehanje za tem kdo bo boljši. In kaj se zgodi, če ti to vzamejo in te naenkrat postavijo v pozicijo, ko izgubiš edino vrednoto, ki si jo poznal? Odgovor lahko poiščete v časopisih, v nasilju, v vsej temi, ki hodi na površje v zadnjem času.
Vendar pa je pomembno to, kaj bomo z vsem tem naredili, kakšna bo naša izbira in naša usmeritev za naprej. Dobre, stare vrednote kot so mir, ljubezen, milina in svoboda imajo svoje mesto v tem času tukaj in sedaj ne glede na to, kako oguljeno se slišijo.

Pripeljimo jih torej nazaj v svoja življenja in ustvarimo to o čemer govorijo mnogi…NOVO ZEMLJO.

Zapisala: Taja Albolena

V središču

Simbolika cvetja

Komentiraj

Zapisala: TAJA ALBOLENA

Cvetje nas vedno znova navduš. Razveseljuje nas skozi vse leto, maj pa je še posebej mesec cvetja ravno toliko, kot je mesec ljubezni. Cvetje s svojimi barvami, oblikami in vonjavami vpliva na našo podzavest in na spomine, ki so tam shranjeni. Cvetje podarjamo tistim, ki nam veliko pomenijo, z njim počastimo goste, krasimo domove, svetišča in ga darujemo bogovom. Pravijo, da cvetje nosi esenco rastline in je zato namenjeno bogovom.

V starem Egiptu, je bila vrtna kultura na zavidljivo visoki ravni in ljudje so poznali simbolični pomen cvetja. Lotos je bil zaradi svoje lepote, omamnega vonja in posebnosti v rasti eden najbolj kompleksnih simbolov egipčanske kulture. Tudi lilija je bila ob boku lotosu izjemno pomemben simbol vladarjev

Simbolika cvetja je bila v antični Grčiji in kasneje v Rimu zelo prisotna. Zimzeleno rastje se je uveljavilo kot simbol nesmrtnosti in večnega življenja. Pomladansko cvetje nosi sporočilo cikla življenja in smrti in je s svojo barvitostjo, nežnostjo in raznolikostjo tudi nosilec ljubezenske simbolike. Cvetlice pa so v antični kulturi dobile svoje mesto tudi v mitologiji (zgodbe o Hiakintu, Narcisu, Krokosu).
 
V prehodu iz poganske antike v krščanski srednji vek se je razvoj cvetlične simbolike, zaradi povezave s poganskim svetom, ustavil. A je cerkev kmalu  povrnila cvetju njegov nekdanji ugled in ustvarila nove simbolne pomene, ki jih je vključila v krščanski nauk. V Svetem pismu je kar nekaj rastlinskih vrst (oljka, palma, figovec, vinska trta, žito, lilija, vrtnica), ki so skozi svetopisemske zgodbe dobile različne simbolne pomene. Večino cvetja so posvetili Mariji, “Roži vseh rož”, ki je v vlogi Božje matere izpodrinila poganske boginje ljubezni.  Cvetna simbolika je dosegla največji razcvet v poznem srednjem veku.
V devetnajstem stoletju pa je bilo zelo priljubljeno, da so ljudje sporočila, ki so jih težko povedali » na glas« izražali s podarjanjem cvetja.  Barve so imele v simboliki cvetja vedno posebno mesto;

Rdeča za ljubezen kot simbol ljubezenske strasti. Rdeča barva je vedno simbolizirala ljubezen, veselje, strast, dinamiko. Je pravi simbol bogastva.
Izbirate lahko med:
– vrtnicami;
– tulipani;
– nageljni, ki pričajo o naklonjenosti bogov.

Rožnata za naklonjenost, je simbol nežnosti, miline in hrepenenja,
Izbirate lahko med:
– vrtnicami;
– tulipani;
– orhidejo, ki je cvet uspešnih ljudi. Kot simbol finančnega napredka jo podarite sebi ali komu drugemu za uspeh v karieri;
– ciklama, ki simbolično »poravna vse račune« in zgladi nesporazume v medsebojnih odnosih.

Oranžna za veselje in ko želimo nekomu zaželeti srečo. Oranžna je barva sonca, ki greje, vzpostavlja ravnotežje in nas napolni z življenjsko močjo
Izbirate lahko med:
– vrtnicami;
– tulipani;
– nageljni

Rumena za bistre misli in prebujenje, rumeno cvetje je simbol večnega obnavljanja narave. Je barva, topline, veselja, otroškosti, svetlobe in radosti …
Izbirate lahko med: – vrtnicami;
– tulipani;
– sončnicami, ki so simbol vitalnosti;
– narcisami, ki so simbol prebujenja in večnega obnavljanja.

Modra pomirja, predstavlja modrost in simbolično izraža spoštovanje in cenjenje Je pomirjujoča, nevtralna, elegantna (modro cvetlico poklonite nekomu, ki ga resnično cenite in spoštujete, malce manj priporočljiva je za zaljubljence, razen če gre za najljubšo barvo).
Izbirate lahko med:
– hijacintami, ki simbolizirajo lepoto, strast ljubezni in ljubezensko gorje (mogoče
neuslišana ljubezen?);
– plavicami, ki so simbol nebes in nebeške sreče, duhovnega stremljenje in
modrosti duha (to je čudovita cvetlica za najboljše prijatelje);
– anemonami, ki so podoba miline, nežnosti in mladostne lepote.

Vijolična teži k duhovnosti in je simbol ponižnosti
Izbirate lahko med:
– perunika ali iris, ki simbolizirajo dostojanstvo, zmagoslavje in odličnost; izražajo tudi vero v ponovno rojstvo in vstajenje; je cvet s katerim sporočamo dobre novice
– vijolicami, ki so simbol poguma, pomladanskega prebujenja, ponovnega rojstva, odličnosti in plemenitosti;
– španski bezeg

Bela za popolnost, kot simbol čiste ljubezni in nežnega hrepenenja. Simbolizira nedolžnost, eleganco, preprostost, mehkobo …
Izbirate lahko med:
– vrtnicami, ki so tradicionalni simbol ljubezni in lepote;
– lilijami, ki zaradi omamnega vonja predstavljajo kraljevskost,
dostojanstvo in neomadeževano lepoto;
– šmarnicami, ki simbolizirajo čistost, deviškost in so povezane z
nezemeljsko ljubeznijo;
– tulipani, ki simbolizirajo lepoto, razkošje in bogastvo, so cvetlice
sveže zaljubljenih, saj izpovedujejo skrito ljubezen;
– lotosi, ki so simboli odličnosti, večnega življenja in ljubezni;
– jasmin kot simbol srečnega zakona;
– orhideje.

Zvezdoslovci pravijo, da bo ovna razveselil šopek rdečih vrtnic ali rumenih lilij.
Bik ima rad rožnate vrtnice; dvojčka lilije in travniške cvetice; rak tulipane ali lokvanj.
Če želite presenetiti leva, mu podarite sončnico ali šopek travniških cvetic.
Devica se bo razveselila šopka orhidej ali jasmina.
Tehtnica si želi peruniko ali vrtnico, škorpijon pa cvetni kaktus ali gladiole.
Pisano travniško cvetje in spominčice so pravo presenečenje za strelca, kozorog pa bo navdušen nad dišečimi narcisami. Vodnarje obdarite s spominčicami ali cvetjem modre barve, ribe pa s rdečimi ciklamami.  

Šopek cvetja bo spremenil energijo v vašem domu in vanj vnesel občutek lepote, miru in navdiha. V feng shuiju cvetje priporočamo v domačih in poslovnih prostorih, saj vanje vnese več pozitivne energije in skozi barve deluje na psihično in čustveno počutje tistih, ki s cvetjem pridejo v stik.
Eden od znanih cvetličarjev v naši prestolnici, mi je povedal, da nikolli človek ne izbere cveta ali rastline, ko vstopi v cvetličarno. Povedal je, da v resnici cvetje izbira nas in da se nam tisti cvet, ki nam je namenjen sam ponudi in nekako postavi na pot. Sama pogosto slišim kdo hoče z menoj, ko se odpravim v cvetličarno in pogosto se mi zgodi, da domov iz trgovine pridem tudi z velikim šopkom vrtnic, ne glede na to, da nakupa sploh nisem planirala.

Naše hišne deve obožujejo cvetje in nasploh so rastline v domu povezovalec z izvorno energijo teh istih rastlin v njihovem naravnem okolju in zato prinašajo v prostor ne le en cvet, temveč energijo celega polja. Umetnosti rokovanja s cvetjem sem se nevede učila na Baliju, kjer za hišnega duha vsak dan dvakrat pripravijo cvetno daritev, s katero simbolično izražajo svojo hvaležnost in hkrati priprošnjo za vse tisto, kar si želijo v svojem okolju. Balinezijci so me naučili, da je cvet tisti, ki nosi esenco rastline in cvetovi so namenjeni bogovom.

Več o simboliki cvetja si lahko preberete v knjigi Tineta Germa – Simbolika cvetja

Vrtnica – kraljica rož
Simbolika vrtnice je zelo bogata, po vsem svetu pa je uveljavljena kot tradicionalni simbol ljubezni in lepote. Sloves rož vseh rož se je drži že vse od antike. Čeprav so vrtnico poznale že stare visoke kulture od Egipta do Kitajske,lahko rečemo, da je v svet umetnosti v polni meri stopila v obdobju grško-rimske antike. V tem obdobju
je bila vrtnica simbol herojskega poguma, zmagoslavja in slave.
Grki so jo razumeli kot simbol smrti in večnega življenja.
Rimljanom so predstavljale podobo bogastva in razkošnosti, zato so jih gojili skozi celo leto. V krščanstvu je postala predvsem simbol duhovne ljubezni. Bela vrtnica pa je podobno kot lilija simbol čistosti. Marija je v srednjeveški liriki imenovana Rosa Mystica, Mistična vrtnica odrešitve. Vrtnica je tako simbol neomajne in večne ljubezni, ki vnaša v življenje mir, varnost in srečo.

Tulipan – simbol lepote
V njegovi domovini, Perziji, je bil tulipan visoko cenjen okras vrtov in pesniki so ga slavili kot podobo lepote, ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega hrepenenja. Njegova simbolika je podobna simboliki vrtnice. Visokorasla cvetlica, ki na vitkem steblu dviga cvet k soncu, je podoba zaljubljenca, ki dviguje lice k soncu svoje ljubezni. Njegovo mesto v evropski ikonografiji je manj opazno. V ospredje je stopil šele v  16. stoletju in čez noč postal simbol lepote, razkošja in bogastva.  
Tulipan je simbol lepote ter razkošnih in bogatih čustev. Romantiki so ga od nekdaj opevali kot znamenje ljubezenske vznesenosti in nepotešljivega hrepenenja.

Marjetica – simbol pomladi
Marjetica je bila v antiki simbol pomladi in so bile cvetlični okras rimske boginje pomladi Flore. Svojo priljubljenost pri pesnikih in zaljubljencih pa si je pridobila v srednjem veku. Šopek marjetic, ki so ga viteški trubadurji prejeli od izbrank, je bil znak njihove naklonjenosti. Zaradi oblike cveta, ki spominja na sonce, so marjetico že v 13. stoletju imenovali sponsa solis – nevesta sonca. Njen cvet se namreč odpre, ko nanj posije sonce in se zapre, ko zaide.  
Marjetica s svojo magično močjo vpliva na intuicijo. Ljudje so v preteklosti verjeli, da bodo ljubljeno osebo najlažje osvojili pri obedu, če bodo na sredino mize postavili vazo s številnimi marjeticami. Simbolično je šopek marjetic znan kot znamenje prebujene narave.

Lilija – simbol čiste duhovne ljubezni
Bela lilija je cvetlica, ki so jo zaradi njene visoke rasti, izjemne lepote cveta in omamnega vonja cenili že v najzgodnejših časih. Faraoni so pogosto nosili žezlo v obliki stilizirane lilije, njeni cvetovi pa so krasili kraljevska oblačila, osebne predmete in orožje. Tudi starodavni prebivalci Krete so jo povzdignili nad vse cvetlice in jo izbrali za simbol svoje dežele. Lilijo so spoštovali v vseh deželah vzhodnega Sredozemlja, Bližnjega in Srednjega vzhoda. Povsod je veljala za simbol lepote in knežjega dostojanstva, za sveto rastlino, ki pripada nebeškim
vladarjem in bogovom. Zaradi vladarske simbolike je lilija ena najpogostejših rastlin v grbih dežel Evrope. Bela lilija, ki simbolizira Marijino čistost in deviškost, pa je povezana tudi z nadangelom Gabrijelom. Lilija je simbol
neomadeževane lepote in čiste duhovne ljubezni. Pravijo, da naj bi pet lilij v šopku je prinašalo srečo in izpolnitev ženskam, ki so si želele otroka, medtem ko naj bi en sam cvet v moškem prebudil očetovski nagon.

Vijolica – simbol poguma
 Vijolica je cvetlica, ki se kot ena prvih pojavi na pomladnem travniku izpod snega in je zato simbol sramežljivosti in skrivne ljubezni. Vendar pa je znan tudi kot simbol poguma, saj ima ta pogum, da se s svojo lepoto zoperstavi zimskemu hladu.
V mitologiji vijolica osvaja s svojim vonjem in lepoto, saj je z njeno pomočjo Hafis prridobil Afroditino naklonjenost. Pa tudi Zeus je livado prekril z vijolicami, da bi ustregel svoji ljubici.
V krščanski ikonografiji vijolico najdemo kot simbol Marijine ponižnosti. Vijolice simbolizirajo moč in odpornost ter gorečo vero, zato jih na cvetno nedeljo pletejo v cvetlične kitke. Zanimivo je tudi to, da je bila vijolica Napoleonov vladarski emblem.