Arhivi Kategorije: Iz Arhiva

Praznovanje ženstvenosti

Koda: Ženska prvič
Praznovanje ženstvenosti

Danes se bomo posvetile ženstvenosti, ki odpira vrata v našo edinstveno kodo. Koda: Ženska je sestavljena iz šestih edinstvenih kvalitet, ki se skrivajo čisto v vsaki ženski. In kot prava koda vsaka kvaliteta predstavlja eno od črk v besedi ženska.

Živimo v svetu, ki ceni moški sistem moči in ženske smo se naučile delovati v tem svetu. Ženske kvalitete so podcenjene in v letu 2017 smo lahko v evropskem parlamentu v debati na temo razlik v plačilu med moškimi in ženskami slišali, kako Janusz Korwin-Mikke, neodvisni član EU parlamenta pravi, da morajo ženske zaslužiti manj, saj so šibkejše, manjše in manj inteligentne.

Moške lastnosti so brez dvoma bolj cenjene in družbeno sprejete, kot ženske.
Ravno zaradi tega številne ženske še vedno skrivajo in zanikajo tisto, kar je najbolj edinstveno, enkratno in neponovljivo v njihovi notranjosti. Trudimo se dokazati, da smo enakopravne, enakovredne in da zmoremo vse, kar zmorejo moški.
Zase lahko rečem, da sem desetletja preživela v dokazovanju, da sem vredna obstoja, kot ženska.

In ravno dan žena, ki predstavlja pojem boja za enakopravnost se mi zdi izjemen dan za opomnik, da je pomembna harmonija med moškimi in ženskimi lastnostmi, kot tudi moško in žensko naravo, namesto da se borimo za enakovrednost.
Dejstvo je namreč, da so situacije, v katerih je modro uporabiti jasnost, usmerjenost in odločnost, vendar ne na račun prijaznosti, nežnosti in ljubezni.

Če kdaj, potem je zdaj čas, da praznujemo svojo ženstvenost in lastnosti, ki jo predstavljajo. Pomembno je, da ženske prepoznamo, sprejmemo in objamemo kvalitete, ki jih nosimo v sebi in ki nam omogočijo, da resnično zasijemo v svoji ženstvenosti.

V duhu 8. marca bom s teboj delila osem izvornih kvalitet, ki predstavljajo ženstvenost. Praznuj jih, ne le ta dan, temveč vsak dan znova.

Da bi resnično naredila pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je pomembno, da se zaneseš nase in zaupaš v svojo žensko naravo.

Praznuj ženstvenost skozi Lepoto. Lepota se dotakne tvojega srca in povzroči, da nam zastane dih. Lepota je hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. NI je treba potiskati, siliti, enostavno samo je. Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. Lepota je način življenja. Začutiti jo moramo v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti. Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti, tako notranji, kot zunanji.

Praznuj ženstvenost skozi Ranljivost.
Temelj ranljivosti je v pripravljenosti, da si pomirjena z vsemi deli tebe. Tistimi temačnimi deli, ki se jih bojiš in jih skrivaš v sebi, kot tudi tistimi sijočimi, ki jih rada pokažeš. Povedati si moraš resnico, kajti resnica je tista, ki te osvobodi. Tvegati moraš, da si iskrena in izraziš točno tisto, kar čutiš v sebi. S tem brez dvoma tvegaš tako bolečino kot ranjenost srca. Vendar je priložnost za poglabljanje ljubečih odnosov ravno v ranljivosti, ki jo živiš.

Praznuj ženstvenost skozi Senzualnost. Senzualnost je temelj ženske moči. Senzualnost je izkušanje sveta, ki te obdaja, z vsemi tvojimi čuti. Da bi lahko začutila svet z vsemi svojimi čuti, moraš upočasniti. In ravno upočasnitev predstavlja samo jedro senzualnosti. Da bi lahko izkusila svet v polnosti, skozi svoje čute, je pomembno, da prepoznaš, da je tvoje telo tempelj. Spoštovanje svetosti ženskega telesa, da mu prisluhneš in podariš to, kar potrebuje je za zdravje ženske ključnega pomena.

Praznuj ženstvenost skozi Izžarevanje. Sijaj ženske izhaja iz njene notranjosti, iz njenega zadovoljstva. Rada rečem, da srečna ženska sije. Ta notranji sij žari iz ženske in ustvarja magnetično privlačnost, zaradi katere si rada v družbi ženske, ki se dobro počuti v svoji koži. Sijaj ni nekaj, kar bi si lahko pridobila s trudom in na silo. Pravzaprav je ravno to tisto, kar ta sij uničuje.

Praznuj ženstvenost skozi Čustveno raznolikost. Rada rečem, da je ženska življenje, ki v svoji raznolikosti vedno znova preseneča. In tako kot sijaj, je tudi raznolikost nekaj, kar je magnetično privlačno. Ženske smo kot kameleonke. Brez dvoma obvladamo čustveno pokrajino, ki je raznolika, tako kot so raznolike cvetlice v naravi. Zato je pomembno, da svojo edinstvenost objameš in jo praznuješ, namesto da jo poskušaš skriti in se prilagajati povprečju.

Praznuj ženstvenost skozi Prijaznost.
Prijaznost te nič ne stane, vendar dela čudeže. V prvi vrsti je pomembna prijaznost do sebe, kar pomeni, da si postaviš pomembno vprašanje; Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo v tem trenutku lahko naredim zase? In potem to narediš. Pogosto to pomeni, da greš na sprehod, ko potrebuješ novo idejo, si podariš čas za počitek, ko si utrujena, spiješ kozarec vode, si nežna s seboj. Dejstvo je, da v življenju narediš največji premik ravno skozi prijaznost, brez potiskanja, siljenja in truda.

Praznuj ženstvenost skozi Intuitivnost. Vedno znova srečujem ženske, ki so zatrle svojo intuicijo, da bi ustregle ljudem okoli sebe, ki jih je motilo, da so izrazile tisto, kar so v danem trenutku čutile. Intuicija ni redek dar izbranih, je kvaliteta ženske Biti. Vse imamo dostop do nje. Vse poznamo tisti občutek v drobovju, ki ti sporoča kaj je modro v danem trenutku izbrati in kaj ne. Če smo uglašene s tem tihim glasom v sebi, stvari potekajo gladko in prijazno. Intuitivnost pomeni, da si v harmoniji in uglašena z okoljem, ki te obdaja.

Praznuj ženstvenost skozi Negovanje. Negovanje ni delo na sebi. Negovanje ni povezano z zunanjimi dejavnostmi, crkljanjem ali razvajanje. Negovanje temelji na voljnosti, na pripravljenosti, da se stvari zgodijo. Negovanje nima nobene zveze s trudom in pridnostjo. Negovanje ni vrtanje po sebi, mučenje sebe z iskanjem, kaj je narobe z menoj, samo zato, da se potem lahko s tem boriš ali bežiš pred tem in to zanikaš. Negovanje je prisotnost, je nežnost, je dopuščanje, da te to, kar je prisotno, neguje.

Ljubezen, zaupanje, potrpežljivost, iskrenost, pozornost, avtentičnost so poleg že zgoraj omenjenih, ženske kvalitete, ki jih je potrebno prepoznati, jih negovati, kajti s poliranjem jih jasnimo, da vedno bolj sijejo v vsej svoji lepoti in edinstvenosti.

Brezplačna serija 22 načinov Praznovanja Ženstvenosti v 22 dneh je na voljo s prijavo na spletni povezavi tukaj >>>

Poliranje ženskih kvalitet, povezovanje z njimi, je tvoja dnevna praksa, ki se nikoli ne konča. Pomembno je, da te kvalitete ženske Duše utelesiš in jih zaživiš v polnosti. Ti moraš zaupati vase, kot žensko, da bi vate zaupali drugi. Danes si podari čas in praznuj svojo ženstvenost v sebi, pa tudi v ženskah, ki so del tvojega življenja.

Danes podari kompliment ženstvenosti!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na svetloba.si

Ljubezen do Sebe

Aktualna tema, vedno. O njej se res veliko govori. Kajti še vedno, vsaj za ženski del lahko napišem iz lastnih izkušenj, čakamo na to, da nas bo imel rad nekdo zunaj nas. Iščemo potrditev zunaj sebe. In to česar dolgo časa nisem razumela je, da dejansko potrebujemo to, da nas nekdo vidi, to da čutimo, da nas nekdo čuti. To je bilo dolgo časa moje globoko hrepenenje, dokler se mi ni zgodilo prvič.
In ko se je zgodilo sem ugotovila, da ne znam sprejeti. Občutki krivde so pogosti pri ljudeh, ki so se naučili skozi življenje, da se razdajajo drugim in enostavno ne znajo sprejeti, ko jim je dano to, kar so si želeli.

Dobrobit je tisto, za kar si prizadevamo in k čemer stremimo. In za mnoge je zmedenost okrog tega kaj je ljubezen do sebe in ali je ljubezen do sebe ok in ali to pomeni, da so prevzetni in samoljubni, tisto, kar jih odvrača od tega, da bi sebe postavili na prvo mesto v svojem življenju.

Samoljubje ali samoprevzetnost, tudi samopomembnost nas navaja k temu, da imamo mi vedno prav. In drugim poskušamo dokazati, da imamo mi prav in oni ne. Samoljubje nas napelje k temu, da zamerimo in da te zamere prenašamo s seboj kot nahrbtnik. In samoljubje nam daje pravico, da prizadanemo, da napademo tiste, ki so nas prizadeli. Ker si to zaslužijo, saj so nas ranili. Samoljubje je gluho za sočutje, gluho za nežnost. Samoljubje udari z vso silo nazaj, ker mu to pripada, ker smo do tega upravičeni. Upravičenost do stvari je nekaj, kar nas najbolj rani in vendar se tega ne zavedamo. Ko mislimo, da nam stvari pripadajo, da smo do njih upravičeni. Vendar resnično, kaj ti pripada v življenju? Do česar si upravičen?

To kar je zanimivo je, da ljudje, ki imajo močan občutek, da so upravičeni do stvari, pogosto utelešajo arhetip žrtve v senčni strani. Tisti, ki čuti, da je žrtev ima občutek, da mu je bilo nekaj vzeto, da ga nekdo “zajebava” in da mu ne da tega, kar mu pripada. Upravičen je do xyz

Ustavi se za trenutek. Si prepričana, da ti pripada, da si uspešna, da si zdrava, da imaš nekoga v življenju? Si prepričana, da ti pripada, da imaš službo, da greš lahko na počitnice, da greš lahko v trgovino in kupiš stvari? In ali si prepričana, da tipripada, da imaš vodo, elektriko, streho nad glavo?

Resnica je, da nam nič ne pripada. Do ničesar nismo upravičeni. In ker smo prepričani, da smo upravičeni, smo postali družba, kjer nas je strah, da ne bi izgubili to, do česar menimo, da smo upravičeni. In ko gledam okoli sebe me globoko presune vsakič, ko vidim, kako nam je odvzeto točno to, do česar smo menili, da smo upravičeni. Naučiti se moramo ponižnosti, ne ponižanosti, ampak ponižnosti, da znamo biti hvaležni za vse kar nam je dano. V resnici nismo upravičeni niti do življenja, lahko smo globoko hvaležni, da nam je bilo dano, da smo ga izbrali in da ga soustvarjamo. Hvaležnost zdravi.

Žrtev je mnenja, da mora zanjo poskrbeti nekdo zunaj nje in da je do tega upravičena. In žrtev za svojo igro rabi nekoga, ki je “bad guy” pa naj bo to vlada, urnik, seznam na delu, vreme, alergeni, nekaj potrebuje, da lahko to okrivi za vse svoje težave. Ta zlobni, podli xyz zunaj je tisti, ki je kriv, da se meni dogaja krivica, da sem jaz brez, da jaz nimam. Ta zlobni nekdo je pomemben v tej igri žrtve, kajti on je tisti, ki povzroča, da sem jaz šibek, nemočen in brez vseh možnosti.

In tukaj se začne igra samoljubja, kajti ko imaš nekoga, ki je podel in ti jemlje to, kar pripada tebi, imaš nekoga, ki ga lahko napadaš, ga kritiziraš, ga sodiš in mu zameriš, ker ti je vzel to, kar pripada tebi. Hmmm. Igra piedestalov in kleti. Ko daš sebe v klet moraš dati nekoga na piedestal in ko daš sebe na piedestal moraš dati nekoga v klet. Da ne govorim o tem, kako žrtev vedno potrebuje simpatizerje okoli sebe, ki ji prikimajo in se z njo strinjajo v tem, kako hudo ji je.

Ko ljubiš sebe brezpogojno, se zavedaš, da vse igre soustvarjaš, da so to vse tvoje igre. In ko jih sprejmeš v sebi, ko lahko ljubiš sebe, neguješ sebe in objameš sebe v vseh aspektih sebe, se spremenijo tudi igre zunaj tebe. Dokler si v sebi, do sebe krut in se boriš in hočeš stvari doseči na silo, ustvarjaš nasilje. In to nasilje, ki ga zganjamo v sebi, samo projiciramo ven iz sebe.

Ljubiti sebe pomeni, da vse aspekte sebe vzameš dol s piedestalov in vse aspekte sebe ven iz kleti in jih daš v srce. Ko si v srcu, sebe daš na prvo mesto.
Zakaj?
Če ne poskrbiš najprej zase, koga lahko deliš z drugimi ljudmi – razvalino ali imitacijo sebe?
Če nimaš sama sebe na prvem mestu, ne moreš dati drugim tega kar nimaš – sebe.
In najdragocenejša stvar, ki jo imaš, da jo deliš z drugim, predvsem s svojim otroci in partnerjem, je primer srečnega in izpolnjenega življenja.

Ko postaneš najsrečnejša oseba v svojem življenju, lahko narediš izjemen vtis na cel svet in preobražaš svet.

Če želiš resnično živeti življenje in drugim dati najboljše, potem moraš najprej ljubiti sebe in najprej poskrbeti zase. In ko ljubiš sebe veš, da si ljubezen. Do ničesar nisi upravičen, ker vse si. Nič ti ne pripada, ničesar se ti ni treba oklepati, ker je vse že v tebi. Moraš napolniti svojo posodo ljubezni, da bi lahko iz nje delila z drugimi. Moraš se napolniti, da bi začutila izobilje. Moraš se napolniti, če želiš resnično živeti in ne le preživeti.

Ključno vprašanje, ki si ga moraš postaviti je, želiš samo životariti ali resnično živeti?

Če si izbrala, da želiš resnično živeti, moraš začeti pri sebi. Prevzemanje polne odgovornosti za svoje življenje pomeni, da se zavedaš, da se vse začne v tebi. Izbiraš strah ali ljubezen? Izbiraš stres ali radost? Izbiraš životarjenje ali življenje? Izbira je samo tvoja.

Kaj lahko narediš že danes?

Začuti sebe. Začuti ljubezen. Začuti hvaležnost zase. Nehaj si dopovedovati, da si oseba, ki je polna ljubezni, ki občuti blaženost, mir in je spravljena s seboj. Namesto tega raje začuti, občuti ljubezen do tistega dela sebe, ki ga je strah, namesto da se skušaš prepričati, da te ni strah. Začuti ljubezen do tistega dela sebe, ki za vse krivi druge, namesto da se boriš z njim in se skušaš prepričati, da nisi taka. Prenehaj zganjati nasilje nad seboj in začuti kje se nahajaš. In ko si dopustiš, da začutiš kje si trenutno, začuti tudi kaj je tisto, kar ti situacija sporoča, kaj je tisto, kar si srčno želiš. Začuti svoje srčne želje in jim sledi.

Začuti ljubezen do sebe, zdaj. Kajti resnica je, da si ljubezen.
Začuti sebe.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Članek je bil objavljen na blogu novembra 2013.

Sprejemljivost

Sprejemljivost je princip, ki je pomemben, če želimo sprejeti svoje Sanje. Ko kreiramo karkoli v svojem življenju, so pomembni trije koraki; jasnost namere, pozornost in sprejemanje. Sprejemljivost je niz trenutkov tik preden se Kreacija zgodi, je modrost življenja, ki ve, da je potrebna popolna sproščenost in dopuščanje, da bi se stvar lahko zgodila.

Ko se rodimo je naš prvi dih povezan z vdihom, s sprejemljivostjo, ko sprejmemo življenje. In ko ga zapuščamo, ga zapustimo z izdihom. Dajemo z izdihom in sprejemamo z vdihom. Sprejemljivost je povezana s prijaznostjo in toplino, ko smo pripravljeni sprejeti stvari, četudi nismo navdušeni nad njimi.

In vendar sprejemljivosti ne cenimo, niti je ne razumemo. Osredotočamo se na zunanje izraze moči in pozabljamo na sprejemljivost, ki vodi in usmerja ta zunanji izraz moči. Moralno bolj cenimo dajanje, ki ga enačimo z dobroto in dobrotljivostjo, s prijaznostjo, medtem ko sprejemljivost pogosto enačimo s pohlepom in grabežljivostjo. Na ta način smo kot družba izničili sprejemljivost skozi nezadostnost, ko nikoli ni dovolj in na stvari gledamo skozi pomanjkanje.

V resnici je sprejemljivost tista moč, ki nam omogoči vsak dar. Sprejemljivost je žensko ravnovesje moški izraznosti, dajanju. Namen sprejemljivosti je ustvarjanje harmoničnih in pozitivnih medsebojnih odnosov. Gre za povezovanje. Sprejemljivost predstavlja izražanje samega sebe na način, ki ustvarja odnos s sabo in z drugimi in vodi v harmonijo.

Skozi sprejemljivost izražamo svojo povezanost z vsem kar je, svoj potencial povezanosti in združenosti v Eno. Sprejemljivost predstavlja pot duše, ki želi preseči iluzijo ločenosti in odmaknjenosti.

Sprejemljivost je tako pomembna stvar, da so jo nekateri poimenovali kar “prvi zakon osebne rasti”. Sprejemanje preprosto pomeni to, da prepoznamo stvar takšno kot je in si rečemo: “Takšna je ta stvar”. Samo sprejemanje je eden najpomembnejših vidikov našega popotovanja na Zemlji.

Sprejemanje ni odobravanje, strinjanje, dovoljevanje, pooblaščanje, kaznovanje, rivalstvo, dogovarjanje, vdanost, sočutje, podpiranje, potrjevanje, ohranjanje, zagovarjanje, odtegovanje, preverjanje, krepitev, vzgajanje, opogumljanje, pospeševanje, promoviranje, dodajanje, dajanje potuhe ali kaj podobnega.

Dokler resnično ne sprejmemo vsega, nimamo potrebne jasnosti v svojem življenju. Vedno bomo gledali skozi filtre “treba je”, “morali bi”, “nujno je” in predsodkov.

Če nečesa ne maramo (nočemo sprejeti) se ali spopadamo z realnostjo in postajamo vznemirjeni, ali pa jo zanikamo, se od nje odvrnemo in postanemo nezavedni. Če ste vznemirjeni ali nezavedni – ali pa če zaradi neke stvari nihate med tema dvema – se vprašajte: “Česa ne sprejemam?”

Sprejemanje ni stanje pasivnosti ali nedejavnosti. Sprejemanje je dejansko prvi korak k uspešnemu delovanju. Če ne sprejmete v popolnosti situacije takšne kot je, potem boste imeli težave pri njenem spreminjanju. Še več, če v popolnosti ne sprejmete situacije, potem nikoli ne boste resnično vedeli, če je situacijo potrebno spremeniti.

Ko sprejmete, se sprostite; dopustite; postanete potrpežljivi.

Začutiti moramo sprejemljivost in jo začeti ponovno ceniti, da bi lahko v svetu vzpostavili ravnovesje, kajti zdaj ga vodi patriarhalni princip.

Za sprejemljivost so ključne veščine poslušanja, opazovanja, pozornosti brez akcije, negovanja. In da bi se lahko negovale, da bi lahko postale sprejemljive se moramo utelesiti. Naučiti se moramo, kako energijo in zavedanje spustiti v svoje telo, da bi se lahko izrazile, širile svojo zavest in postale najbolj veličastna verzija same sebe.

Moški in ženske sprejemamo na popolnoma drugačen način, kar je povezano z izvorno moško in žensko esenco, ter osnovno razliko med moškim in žensko.

Ženska sprejemljivost je povezana z dejstvom, da je v procesu kreacije žensko telo vedno penetrirano, kajti zavest vstopa v materijo. Realnost fizične penetracije je aspekt ženskega darila življenju, ki žensko pusti ranljivo na načine, ki jih moški enostavno ne more razumeti. Pri ženski je odprtost za sprejemljivost vedno povezana z odprtostjo telesa. Penetracija zavoljo življenja in pogosto za voljo moške potrebe po dominaciji in uničevanju je žensko globoko ranilo. In ta ranjenost je del našega celičnega spomina. Žensko telo je sprejelo moško nasilje, pogosto penetrirano zoper njeno voljo, oskrunjeno, poškodovano in izdano.

Da bi ženska lahko cenila svojo sprejemljivost, mora dopustiti in spoštovati svojo lastno ranljivost. Zavedati se mora, da se iz te ranljivosti rojeva vsa kreacija. Ženska se mora premakniti onkraj jeze, zamere in skozi odpuščanje. Gre za sprejemljivost vseh aspektov in to je pogosto prevelik zalogaj, da bi ga ženska zlahka sprejela. Živeti sprejemljivost za žensko pomeni nekaj popolnoma drugega kot za moške in to moramo začeti spoštovati najprej me same.

Notranja razsodnost je za žensko zelo pomembna, da prepozna kdaj in kako postaviti osebne meje. Kdaj mora biti odprta za druge in kdaj mora biti sama s seboj z odprtim srcem. In to ni lahka naloga. Vendar je odvisna od voljnosti ženske, da je voljna skrbnica celega svojega Bitja – da skrbi za vsa svoja telesa in za dušo z nego, z razlikovanjem, z razsodnostjo in s samo spoštovanjem.

Spoznati moramo, da je ženska sprejemljivost izjemna moč, ki ustvarja Življenje. O tem se pogovarjamo na druženju DivineFeminine, kjer predstavim kako pomembno je znati postaviti osebne meje in prenehati z iskanjem potrditve svoje lastne vrednosti zunaj sebe. Ženske moramo objeti nove načine komunikacije in postati sprejemljive, če želimo spremeniti svet.

Življenje je lepo!

Taja Albolena

www.divine.si

Objavljeno na www.svetloba.si

Odpiranje Siriusovega portala

Nahajamo se v času aktivnega dogajanja na energijskih nivojih.
Pasji dnevi so se že začeli, mlaj v Raku nas je opomnil na to, da je potrebno poskrbeti zase.

Rada rečem, da sploh ženske rade pozabimo natočiti gorivo v svoj notranji rezervoar ljubezni in smo prepričane, da hitreje ko vozimo, bolj se polnimo. V praksi to pomeni, da smo mnenja, da če se razdajamo in poskrbimo za vse okoli sebe pred seboj, da se bomo napolnile in regenerirale, kar žal ne drži.

Ravno čas pasjih dni je ključnega pomena za ženske, da poskrbimo zase. To je čas preden gre Zemlja v fazo vdihovanja, ko se energija začne umirjati in se začnemo potapljati vase. Čas po poletnem solsticiju, ko je Sonce predalo štafeto Luni in ko se dnevi počasi začnejo daljšati je čas, ko je ključnega pomena za ženske, da se napolnimo in regeneriramo. Ni naključje, da je to čas dopustov. Vendar je julij še zelo pomemben mesec za ženske, kajti ujeti moramo val energije, na katerem lahko potem deskamo pozno v jesen in zimo. Več o valu bom delila na druženju Odpiranje Siriusovega portala.

Pasji dnevi so po stari tradiciji čas v letu, ko se kozmično dogajanje preseli v ozvezdje velikega psa, kjer najdemo tudi ozvezdje Siriusa. Za Sirius pravijo, da je najsvetlejša zvezda na nebu in o njem se je v času starega Egipta veliko govorilo in vedelo, kajti vsako leto je v času, ko je Sirius ponovno začel vzhajati na obzorju, to napovedovalo poplave reke Nil. V sodobnem svetu tovrstne napovedi ne držijo več, kajti človek je močno posegel v naravne ritme. Kljub temu pa je ta čas vsako leto intenziven in je namenjen zdravljenju, negovanju Biti in povezovanju s svojo Dušo.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2016. Sirius je že od maja skrit na našem nebu in zjutraj bo pred soncem začel ponovno vzhajati 31.7, viden pa bo ponovno po 8.8., ko se bo umaknil iz svetlobe sonca. Obdobje od 31.7. do 8.8. je zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Sirius z 8.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Astronomsko gledano, bo letos planetarna poravnava Regulus-Merkur v Levu 30. julija 2016, kar bo pomembno vplivalo na nas in o tem boste v prihajajočih tednih brez dvoma še slišale. To bo odslikalo božanski princip refleksije, odseva med nebom in zemljo, kar lahko v alkemičnem smislu opišemo ‘Kot zgoraj, tako spodaj’.

4.8.2016 bo mlaj v levu, ko bo tudi Venera poravnana z zvezdo Regulus.

Zakaj je to pomembno?
Regulus je zvezda, ki ima pomembno pozicijo na nebu in leži v osrčju ozvezdja Leva. Lev nas uči, kako pomembno je čutiti ljubezen, biti srčen (beri pogumen) in slediti sebi. Lev nas uči kraljevskosti, kako postati vladar svoje usode, vladar svojega notranjega kraljestva, kreator svojega življenja. Pomaga nam, da se povežemo s svojo dušo in usmerjamo svoje življenje iz svoje duše namesto iz nižjega jaza. Lev nas vodi, da smo v stiku s svojim srcem, s tem kar čutimo v sebi in zato se je potrebno utelesiti.

V Raku, ki letos traja do 22.7. ustvarimo povezavo s svojimi koreninami. Ključnega pomena je vzpostaviti stik s svojim Domom, začutiti stik s temeljem, v sebi. Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu. Rak nam omogoči, da ustvarimo svojo bazo, temelj, Dom iz katerega delujemo. To je temelj modrosti naše duše, modrosti, ki smo jo zbrali skozi številna utelešanja in nam je na voljo.
Lev pa nam omogoči, da potem, ko imamo postavljen temelj, svoj prestol, zavladamo svojemu življenju, da resnično zavestno kreiramo to, kar želimo. Usmerja nas, da postanemo to, kar smo, da postaneš ta ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

Regulus leži v samem osrčju tega procesa. Odpira naše srce in nas usmerja v to, da sledimo srcu, namesto da sledimo razumu. Srce je portal modrosti in moči vsega kar je.

Siriusov Portal

Ezoterično gledano so Levja vrata, zvezdna vrata ali portal do Siriusa. Regulus je zvezda, ki je kot leča, ki zbira in usmerja svetlobo Siriusa v našem lokalnem sončnem sistemu skozi ozvezdje Leva. Enkrat na leto se Sonce direktno poravna z Regulusom in naš sončni sistem prejme velik dotok modrosti direktno s Siriusa. Skozi starodavne kulture je bil Sirius ena najpomembnejših zvezd na nebu in je bil poznan tudi kot “zvezda iniciacije”. Ko se Sonce poravna z Regulusom, svetloba SIriusa steče skozi srce, kar ljudi opolnomočuje in prinaša strast do življenja.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov.

Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna.

Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Aksiatonalne linije s katerimi smo povezani s Kozmosom, nam omogočajo, da vse dogajanje čutimo in tudi utelešamo skozi svojo lastno izkušnjo. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja. In Sfinga je tista, ki je v Egiptu vsako leto opazovala vzhajanje Siriusa na obzorju.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in Lev sta tako v zelo intimni povezavi.

V galaktični astrologiji Sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali samozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika.
Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da si to kar si, da najdeš sebe in predvsem da najdeš pogum, da si to kar si, da to živiš. Saj veš, pogum je povezan s srčnostjo!

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto, da bi se spremembam v tem času upirali, je ključnega pomena prepoznati in soustvarjati s kozmičnimi silami, ki pomagajo preobražati naša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost ter narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Da bi resnično lahko vstopili v srce in živeli iz srca, moramo objeti celega sebe, Celoto. Upravljanje svoje energije na vseh nivojih, tako telesnem, kot čustvenem in mentalnem je ključnega pomena za povezavo v Celoto. Naše druženje Odpiranje Siriusovega portala, ki sem ga pripravila 30.7.2016 bo namenjeno povezovanju vseh delov v Celoto in postavljanju Magdale in tvoji notranjosti.

Če želiš sesti na svoj notranji prestol, je potrebno sebe spoznati in se objeti, sprejeti v Celoti.

Popolno sprejemanje sebe je izraženo skozi samospoštovanje. Spoštovanje je aspekt, ki je intimno povezan z levom. Preden pa bomo vstopili skozi ta vrata, nas čaka še polna luna, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog).

Pred nami je torej polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij. Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na mojem blogu na divine.si

 

Ženska sije…

Ena najlepših izjav mojega moškega, ki je v meni prebudila radovednost in izjemno zavedanje glede tega, kako pomembna je ženska v življenju moškega je brez dvoma izjava; Siješ!

Ženska s svojim sijem spremeni prostor v katerega vstopi. Ženska s svojim izžarevanjem razsvetli življenja ljudi s katerimi prihaja v stik. Izžarevanje ženske je magnetno, je privlačno in skrivnost izžarevanja je v tem, da se tega ne zavedaš, dokler ga imaš in ko ga ni več, razumeš, kaj pogrešaš. To je prepoznavanje številnih moških, ki iščejo, pa sploh ne vedo kaj iščejo, pri ženski.

Ko je ženska odsotna, ko je ni doma, ko potuje, takrat moški, ki je sam, spoznava, da mu nekaj manjka. In vendar ne ve, kaj mu manjka. Svetloba ženske je mmmmm magnetno privlačna. Je nekaj resnično čarobnega, mističnega, je nekaj, kar smo še same pozabile.

In vendar, če ne veš, da siješ, če ne veš kaj pomeni, da siješ, ti vse, kar sem napisala zgoraj, bolj malo ali čisto nič ne pomeni. In vem, kako je to videti, čutiti in doživljati. Ko sem bila stara 15 let, sem se zaljubila, mislim da drugič v svojem življenju. Bila sem nesrečno zaljubljena v fanta, ki je bil zaljubljen v mojo prijateljico, znana zgodba… In ne le to, na mojo veliko nesrečo nisem bila ena tistih privlačnih, samozavestnih deklet, ki so me obkrožale. Bila sem sramežljiva, zadržana in predvsem v svojem nevtralnem energijskem razpoloženju.

To, kar me je zadelo kot strela z jasnega na seminarju Umetnosti ženskega izžarevanja, ki sem mu prisostvovala leta 2014 v Kanadi, je bilo spoznanje, da sem večino svojega življenja preživela v nevtralni poziciji. In ne samo to, moj vzorec, za katerega sem dolgo mislila, da je da sem kot ženska nevredna, je bil v resnici, da kot ženska sploh ne obstajam. Ne obstajam.
Moja nevidnost je dobila čisto nov pomen in razumevanje, ko sem dojela, da pojma nimam kakšen vtis naredim, ko stopim v prostor. Ko sem dojela, da pojma nimam, kako moja energija vpliva na ljudi okoli mene. Ko sem dojela, da se ne zavedam reakcij drugih, ker sem ujeta v svojem vzorcu nevidnosti in v svojih poskusih, da na vse mogoče načine ostajam nevidna. In kot ženska sploh ne obstajam.

Pavza. Dolga pavza. Nekaj dnevna pavza. Počasi sem dojela, kaj sem spoznala in potem me je preplavilo, spomini in kako sem zaprla ta del sebe, da sem dobesedno preživela. In čemu sem se odpovedala, kaj vse sem odrivala od sebe, kako sem se ukalupila. Enostavno nisem obstajala.
In moja zaljubljenost pri petnajstih je imela s tem več, kot sem se zavedala. Prizadetost, razočaranje, nerazumevanje je povzročilo, da sem si zgradila školjko, kalup, podobo, persono, ki sem jo kazala navzven.

Bolelo me je, ko sem vedno znova mislila, da sem nepomembna in sama sebi potrjevala dejstvo, da sem nevidna. In ja, poleg tega sem bila tudi vedno znova zapuščena. Tako sem se izmojstrila v tem, da sem ustvarjala situacije, v katerih sem zapuščala samo sebe in bila prepričana, da je nekaj hudo narobe z menoj, ko so me zapuščali ljudje, ki so mi bili zelo pri srcu.

Polna luna in zelo doživete sanje, so mi razjasnile, kaj sem tako globoko potisnila v sebi, kaj sem pozabila, kaj sem se odločila, da ne obstaja. Ranjenosti so prihajale na ogled, da jih objamem in se pomirim z njimi. In iz ranjenosti se je alkimiziralo zlato.

Ženska sije! Sedem let sem posvetila ženskemu sijanju, raziskovanju in preučevanju. Zdaj vem, kakšen vpliv ima ženska na moškega in vem tudi, kako sveto je to, kar ženska je (svetost sem leta iskala zunaj sebe v templjih, dokler je nisem našla v sebi). Svetloba ženske je nekaj, kar si moraš dovoliti, da izraziš. In vendar tega kdo si, ko stopiš v svojo avtentičnost, v svojo Žensko Dušo, tega ne moreš zaigrati, se naučiti. To Si. Samo Si. In s tem, ko samo Si, si največje darilo za svojega moškega. Potrjeno.

Ni je bolj privlačne stvari in večjega darila za moškega, ki si dovoli, da je Moški z velikim M, kot je Ženska, ki sije. In ko se te dotakne, ko s svojo svetlobo poboža tvoje srce … je to preprosto čarobno, je nekaj za kar je vredno živeti in umreti. Priznam, zdaj precej bolj razumem številne pesmi in mite. Ja, moški, vem kako je, vidim, spoznavam, iz prve roke, kaj vse je moški pripravljen narediti za svojo Žensko. In to je nekaj, kar me vsakič znova naredi še bolj ponižno, še bolj skromno, še bolj sprejemljivo v zavedanju veličastnosti, ki jo Ženska prinaša s seboj. In v tem, ko si Ženska z velikim Ž je veliko miline, veliko ranljivosti, veliko mehkobe, svetlobe, topline in domačnosti. Ker Ženska resnično ustvari Dom.

To kar lahko z gotovostjo potrdim je, da mi je zdaj resnično jasno, razumem. Upravljanje z lastno energijo je ključnega pomena, da se zavedaš, da siješ in da znaš upravljati s svojo lastno energijo, s svojim sijanjem, s svojo magnetno privlačnostjo. In zame to niso zgolj lepe besede, floskule, kič. Danes to čutim, izkušam in utelešam. Danes vem, kaj pomeni, ko ženska sije!

Hvala Rachael Jayne za izjemno popotovanje v zavestno Lepoto.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Prispevek najdeš na www.divine.si/blog

Končaj vojno v Sebi!

Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie

Si pripravljena končati svojo notranjo vojno?
Končati samo-kritiziranje, primerjanje in nenehen dvom vase?
Si pripravljena, da se premakneš v bolj prijazen in umirjen odnos s sabo?
Si voljna, da notranja lepota in modrost vodi tvoje akcije, tvoje izbire?

Se kdaj počutiš ujeto v notranjem boju sama s seboj? Zase vem, da se še vedno kdaj znajdem na notranjem bojišču.
Notranje vojskovanje je boj s sabo, ki povzroča veliko notranjega hrupa. Notranji glasovi so v upravičevanju svojega pogleda na svet in ljudi, kar onemogoča jasno razmišljanje ali modro odločanje. Vedno, ko si v notranji vojni, slabo izbiraš, saj je tvoj analitični del možganov ugrabil tvoj notranji plazilec.

Predstavljaj si, da se moraš odločiti nekaj pomembnega in si v sobi s parom, ki se prereka. Brez notranjega miru ne moreš jasno razmisliti, da ne govorim o tem, da je praktično nemogoče slišati svojo intuicijo, tisti modri del v tebi, ki šepeta. Tako ne moreš oceniti okoliščin in priložnosti, danih možnosti. Poleg tega pa zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehen notranji nemir pozabljaš na stvari, kar te vodi v odvisnost od zunanjega mnenja.

Vse dokler je v tebi nemir, je notranjo vojno nemogoče končati, saj so vsi deli tebe prepričani, da imajo prav. Tako kot v vojni v zunanjem svetu vse strani v vojni plačajo visoko ceno.

Ne glede na to, da smo navzven videti kot ena oseba, je dejstvo, da v sebi nosimo celo družino. V otroštvu, vse tja do 8 leta so otroci kot spužve in vsrkavajo vase vse, kar se dogaja v zunanjem svetu, ki jih obdaja. Ko smo bili otroci in za naše potrebe ni bilo poskrbljeno ali pa nismo bili videni in prepoznani, smo doživetja vtisnili v svoj živčni sistem in to je postala norma, naš standard. Glede na ta naš standard pričakujemo, kako bo življenje poskrbelo za nas.

Da bi lahko postala celostna ženska, moraš ustvariti harmonijo med različnimi deli v sebi. Samo skozi obnovo notranjega reda, v svojem notranjem domu, lahko ustvariš resničen notranji mir.

Odsev bojev v tvoji notranjosti se kaže v dinamiki tvojih odnosov zunaj tebe. Če en del tebe poveličuješ, daješ drugega v klet, ga ponižuješ. In tako preigravaš svoje notranje konflikte z ljudmi v zunanjem svetu.

Ko se notranja vojna konča, lahko vsi deli oblikujejo partnerstvo in soustvarjajo skupaj. Da prideš do točke, ko oblikuješ notranji tim in zavestno pošiljaš svoj notranje igralce na igrišče svojega življenja, je potrebno spoznati svoje notranje igralce. Kdo vse je v tebi?

Ko čutiš v sebi zadrego, nevrednost, sram ali strah, je ključnega pomena, da znaš upočasniti, pristopiti k stvari brez potiskanja, kritiziranja in potrebe po delovanju. Namesto tega je potrebna ljubezen do sebe, ki te opogumlja, da se premakneš onkraj težave.

Samoizpraševanje, integracija in negovanje sebe so v začetku koncepti, s katerimi imamo lahko veliko težav, saj smo naučene, da se osredotočamo na ljudi okoli sebe, namesto nase. Tudi, ko veš, kako se soočati s svojimi notranjimi občutki, se v začetku še vedno upiraš, saj v sebi čutiš zmedo, osramočenost ali zadrego. Stara, globoko ukoreninjena prepričanja, ki te prepričujejo, da so tvoji občutki strašljivi in da si nevredna pozornosti, tega, da si vidna. Tvoj notranji otrok, se znotraj tebe bojuje z odraslim delom, ki ve, kaj je zate pomembno.

Pogosto govorim o duhovni alkimiji, ki se odvija v tvoji notranjosti, skozi katero svinec svoje osebnosti pretvarjaš v zlato svoje duše. Ko enkrat v sebi skleneš premirje, postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Tvoj notranji intuitivni in analitični del soustvarjata skupaj za skupno dobro. Skupaj iščeta rešitev za težave brez sojenja in razsojanja kdo je dober in kdo je kriv.

Sodelovanje, komunikacija in partnerstvo postanejo del odnosa s sabo, kar vodi v celovitost. To se brez dvoma kaže v odnosih zunaj tebe. Ljubezen do sebe je ključnega pomena za občutek celovitosti in več o tem kako ljubiti sebe bom s teboj delila v 13 dnevnem brezplačnem spletnem druženju Ljubi Sebe! Prijaviš se lahko na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na blogu februarja 2016.

Novoletne zaobljube v januarju

Vsi poznamo novoletne zaobljube, ki jih sklenemo sami s seboj. Obljubimo si, da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi, bolj …

In navdušenje nas običajno drži kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni, zaradi pomanjkanja volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene navade. V svojem dolgoletnem raziskovanju različnih tehnik sem ugotovila, da je tisto, kar nas običajno vrne nazaj v stare vzorce delovanja – navada. Dokler ne znamo preseči stare navade, tako, da vedno znova izbiramo novo, se slej ko prej vrnemo nazaj v stare tirnice. Kajti to je tisto, kar nam je blizu, kar je udobno, ne glede na to, da nam ni najbolj všeč.

Vendar je pri ljudeh še vedno tako, da ne marajo neznanega in se zato raje vračajo nazaj v znano, ki je udobno, četudi ni optimalno. Novo leto tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako za mnoge še eno leto za katerega si želijo, da bi čimprej minilo.

Dejstvo je, da vedno sami kreiramo vse kar se nam dogaja v naših življenjih in priznam, včasih so te kreacije sila neudobne in strašljive. Nasploh smo Slovenci nagnjeni k temu, da čakamo na rešitelja, nekoga, ki nas bo rešil in svoje oči upiramo v zunanji svet, v vlado, gospodarstvo, imamo velika pričakovanja do partnerjev, skratka iščemo nekoga zunaj sebe, ki nas bo odrešil. S tem sebe vedno znova postavljamo v pozicijo žrtve. Pričakujemo in se čutimo upravičene do tega, da nam nekdo pomaga. Vendar svojo moč vedno znova dajemo v roke drugim.

Vsako leto vstopamo na silvestrovo čez polnoč z zavezo, da bo leto pred nami drugačno, da bo to “moje” leto. In potem se zbudimo 1.1., ko mnogi ugotavljajo, da ni nič drugače. Da ne govorim o tem, da je 2.1. prvi delovni dan, ko mnogi ugotavljajo, da ni čisto nič drugače. Isti šefi so še vedno sitni, stari sodelavci so še vedno tekmovalni, otroci so še vedno leni in ne vstanejo nič prej in tako slej ko prej enostavno odnehamo.

Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo? Kaj?

Težava pri novo letni zaobljubi je pogosto v tem, da jo že v štartu postavimo na paradigmi tega, česar v prejšnjem letu nismo dosegli. Pričakovanja vedno temeljijo na preteklosti. Pričakovanja so dejstva, ki izhajajo iz preteklih izkušenj na podlagi katerih pričakujemo, da bi naj bilo … drugače. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo, je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoje življenje.

Druga stvar je ta, da si sezname pišemo skozi osredotočanje na stvari v zunanjem svetu. Skratka, svoje sezname želja pogosto pišemo iz pomanjkanja. Pomanjkanja tega kar nimamo, kar bi želeli imeti in vidimo, da tega v tem trenutku nimamo. Iščemo kaj je tisto, kar nam manjka, česa nimamo in se osredotočamo na to, ob tem pa pozabimo, da je naša pozornost usmerjena na pomanjkanje in ne na blaginjo.

Tretje je to, da se ne zavedamo, da je leto 2012 resnično prineslo izjemno veliko spremembo v fokusu naše energije, ki ne podpira želja naše osebnosti in ega, temveč nas sili v to, da odkrijemo svoje srčne želje, želje naše duše. In te niso udobne. Naša duša ima pravzaprav tri želje; da se širimo oziroma rastemo, da se izražamo in da izkušamo ta svet v vsej blaginji.

Kar pogosto pozabimo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno življenje, duša je izbrala, da se bomo soočili z vsem, kar nam je na poti, z vsemi ovirami, izzivi, ki nam preprečujejo, da bi vzpostaviti ravnovesje znotraj sebe. Potrebno se je soočiti z vsemi stvarmi, ki jih sami sebi postavljamo na pot, da še nismo ta oseba, ki živi življenje, ki si ga želimo živeti. V resnici je vse kar se dogaja popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. In tega običajno ni lahko sprejeti. Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti.

Konec leta 2012 so mi moji vodniki predstavili izjemno zanimivo asociacijo življenja z deskanjem na valovih življenja in ob tem so me spomnili na pravila deskarjev, ki sem jih že pred leti našla nekje v svetovnem medmrežju. In ključno sporočilo je bilo, da moraš valove začutiti in biti odprt, v stiku, v toku, kajti drugače te val potegne pod sebe in te povalja v pesku. In, ko te povalja v pesku to ne pomeni, da zdaj nehaš z deskanjem na valovih. Ne, to vzameš kot nekaj, kar je del mojstrenja valov. In tako se vedno znova vračaš na svojo desko in se mojstriš v tem, da ostajaš na valovih in jezdiš z njimi.

Ena velikih lekcij leta 2014 zame osebno je bila umetnost sprejemljivosti. Sprejemljivost in voljnost, da sodeluješ z valovi in se ne boriš z njimi, ko te potegnejo podse in te povaljajo, da ne kuhaš zamere in se kar se da hitro vrneš na valove, je osnovno pravilo deskarjev. In tega se je potrebno naučiti v našem vsakodnevnem življenju.

Stvari lahko preobrazimo le takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se preobrazba zgodi. Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama – energijski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero, k nam. Ta vrtinec nas uglasi z vibracijo tega, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ovira to željo ali namero, da se uresniči. Naj to povem še enkrat na malo drugačen način. Sila namere je sila, ki te sooči z vsem, kar si sam postavljaš na pot, da še nisi ta oseba, ki ima in živi to življenje, ki si ga želiš. Velika večina odneha takoj, ko so soočeni s strahovi in odporom znotraj sebe, s stvarmi, s katerimi se je potrebno soočiti, da bi jih preobrazili. In večina se v taki situaciji zagozdi, kajti mnenja so, da bi moralo osredotočanje na želje prinesti točno to, kar si želijo.

Izziv je brez dvoma v tem, da nas prestraši dejstvo, da se moramo, preden bi lahko imeli to, kar si želimo, soočiti in preseči tiste dele sebe, ki sabotirajo, da bi to sploh imeli. Soočiti se je potrebno s svojimi strahovi.

Ljudje še vedno delujemo v paradigmi kontrole in nadzora, kjer hočemo, da se stvari dogajajo točno tako, kot smo si zamislili, kajti to je nekaj znanega. Takoj, ko nas življenje zapelje v domeno neznanega, kjer kontrola ni mogoča, kajti ne moreš nadzorovati oceana življenja, enostavno odnehamo.

Izziv za večino tistih, ki si postavijo novoletne zaobljube je, da se nehajo boriti in začnejo sprejemati. Šele, ko smo v dopuščanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne k nam vse tisto, kar je uglašeno z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ni usklajeno z njim in je trenutno del našega življenja.

Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam. Narediti moramo prostor za nove stvari tako, da spustimo vse tisto, kar nam ne služi več. Zato je to, da dopustimo toku življenja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se udejanjajo.

Kreacija je v domeni božanske ženske esence in je povezana z dopuščanjem, voljnostjo in sprejemljivostjo, ko smo v toku in dopustimo, da samo smo. In ja, seveda je modro, da smo jasni v tem, kaj so naše srčne želje in da gremo za njimi.

Ob tem pa je pomembno, da se zavedaš, da te bo življenje soočilo z vsem, kar ni v skladu s tabo samo zato, da bi to lahko v sebi prepoznala, se s tem pomirila v sebi in nadaljevala svoje popotovanje. Bodi pripravljena narediti vse kar je potrebno, da narediš prostor za čudeže.

Zavedaj se, da je življenje tvoja kreacija in ob tem je potrebno prevzeti polno odgovornost za to, kar kreiraš. To pomeni, da ti nihče nič ni naredi, kar ne bi bilo del dogovora med dušami, vse je tvoja izbira. Če lahko to sprejmeš in živiš s tem, da kreiraš tako izzive, kot čudeže v svojem življenju, si na pravi poti.

V tem življenju ni žrtev, poražencev in zmagovalcev samo zato, da so. Vse je stvar izbire in potem življenje preizkusi ali si zavezana, da boš svojim srčnim željam sledila in jahala na valovih življenja ali te bo val potegnil podse in te povaljal v pesku. Na temo zavestne kreacije je na voljo spletno druženje Ustvari izjemno 2016, kjer je naša glavna tema razlika med zavestno kreacijo in manifestacijo. Več informacij je na voljo tukaj…

Želim Ti, da je leto 2016 resnično tvoje leto in da ustvariš vse kar si srčno želiš. Naj bo tvojaježa na valovih življenja prežeta z užitkom, radostjo in blaginjo. In naj se uresniči vse, kar si izbrala zase!

In le Ti veš, kaj to je, zato se obrni vase in prepoznaj to v sebi.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Zapis je z mojega bloga http://divine.si/blog/. Original najdeš tukaj…

Lepota je jedro ženstvenosti

Dejstvo je, da sodobne ženske vsako leto največ denarja zapravimo za izdelke lepotne in modne industrije. Vendar je kljub temu samopodoba sodobne ženske porazna.

Jedro težave gre iskati v tem, da ženske iščemo lepotni ideal zunaj sebe. Ne zaupamo vase, temveč iščemo potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu. In ponavadi se po to potrditev obrnemo na lepotno in modno industrijo. Kajti priznajmo si, globoko v sebi si vse želimo biti lepe. In SMO. Na žalost pa smo na to pozabile, ali bolje rečeno bolj verjamemo medijem in revijam, oglasom in glamurju, kot sebi.

Iščemo ideal, želimo biti popolne in to kar večina žensk čuti ob teh sporočilih, ki nas obdajajo je; da nisem dovolj, sram, krivdo, občutek da smo polomija, neuspeh, razočaranje. In to zaradi tega, ker je ideal, ki se nam ponuja osnovan na popolnosti, ki v naravi ne obstaja.

Ravno to je bil povod zato, da sem se odločila, da delim z ženskami več informacij o tem, kako najti svojo notranjo Lepoto in kako jo poudariti, zažareti v svoji pristnosti, avtentičnosti in biti samozavestna sama s seboj, taka kot si.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah naše ženske duše. Lepota je tista, ki se te dotakne, te navduši in ki prebuja tvojo žensko dušo, v tebi prebuja to, kar najbolj ljubiš, po čemer najbolj hrepeniš in kar te naredi žive. Lepota te spomni na to kdo v resnici si. Pokliče te nazaj Domov, v mističnost tvoje notranjosti.

In lepota je tudi eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven.

Zakaj program Osebni podpis Lepote? Zakaj izobraževanja na temo Lepote? Ker želim vsaki ženski povedati, da bo resnično doumela in našla lepoto v sebi. Ker si želim ne le, da si najsrečnejša ženska na svetu ampak tudi, da veš, se zavedaš in utelesiš to resnico, da si Lepa. Lepa si!

Moja namera je, da spremenimo družbeno sprejeto definicijo lepote. Kajti lepota ni definirana s strani medijev in tega kar vidimo v revijah. Lepota je notranja izkušnja sreče, modrosti, življenja, živosti in ljubezni. In vsaka ženska je lepa.

Ženske pa smo na žalost postale sužnje modne industrije, ki nam vedno znova vsiljuje občutek, da če se ne moreš stlačiti v mini oblekco XS, da je potem s teboj nekaj narobe. Osebni podpis Lepote je druženje za ženske, ki bo razkrilo, kaj je lepota in kako jo najti v sebi. S tabo bom delila skrivnosti, kako poudariti to, kar je tvoje notranje bistvo s tem, kar izbereš, da oblečeš. Osebni podpis lepote ti bo razkril katere so tvoje osebne barve, ki jih lahko uporabiš na svoji spletni strani ali vizitki in tako sebe deliš z drugimi na avtentičen in opolnomočen način.

Udeleženke prejšnjih druženj so z menoj delile, da je  zdaj nakupovanje postalo čisti užitek, saj takoj ob vstopu v trgovino vidijo, ali so tvoje barve prisotne in ob bližnjem srečanju z oblačili ali dodatki poznajo svoje oblike, svoje vzorce, materiale in potem je vse čisto lažje. Ko greš v trgovino s tem vedenjem in razumevanjem, točno veš katere stvari so tiste, ki ustrezajo tvojemu osebnemu podpisu lepote. Ti si sama svoj stilist in kreator svoje podobe. In potem ne nasedaš več modnim sporočilom o tem kaj je “trendi” in ne poskušaš več ugajati in ustrezati (res je, o modi me je veliko naučila notranja ustrežljivka, arhetip, ki ga vsi nosimo v sebi in ga poznamo tudi pod imenom prostitutka) temveč sama izbiraš s samozavestjo in samozaupanjem, saj veš, kaj je tisto resnično tvoje.

Osebni podpis Lepote ni stilska preobrazba ali modno svetovanje, je mnogo več, kajti moj namen je, da te naučim in ti pokažem kaj ustreza točno tebi. Ne posplošujemo in ne ukalupljamo, pravzaprav ravno nasprotno, pokažem Ti kako resnično pokazati sebe in zažareti v vsej svoji Lepoti.

Več informacij o druženju na spletni strani. www.divine.si

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na mojem blogu januarja 2014…

Ljubezen do Sebe

Ko se otrok rodi nima nobenih možnosti za preživetje, če zanj ne poskrbijo starši ali skrbniki. In ena najpomembnejših potreb otroka je ljubezen. Zato otroci razvijejo strategije kako dobiti vsaj minimalno količino ljubezni, ki jo potrebujejo dobesedno za preživetje. In te strategije, kako si pridobimo ljubezen, niso zgolj otroške strategije, ko odrastemo jih nesemo s seboj in delujemo po njih tudi če se jih ne zavedamo. To predstavlja osnovo s katero vstopamo v partnerske odnose in pogosto od partnerja pričakujemo, da bo izpolnil naše potrebe glede ljubezni, kajti ljubezen povezujemo s preživetjem.

In ko smo mnenja, da potrebujemo ljubezen se v nas zbudi mehanizem preživetja, ki operira v najstarejšem delu naših možganov. In ko nam grozi, da bomo izgubili ljubezen ne moremo biti razumni glede tega, kajti oglasi se najstarejši del možganov, ki zaseže celotno kapaciteto možganov in vaš logični razumski del vam ni več na voljo, zdaj delujete iz strategij vašega otroka, ki ste jih razvili v samem začetku vašega življenja.

Ljubezen do sebe je razumevanje, da si ljubezen, kajti Jaz je ljubezen. Gre za to, da objameš celega sebe, vse aspekte sebe, celoto. Praksa ljubezni do sebe je da delaš stvari ob katerih se dobro počutiš, ki jih delaš rad. V katerih uživaš. In to vsak dan. Pomembno je, da imaš stvari, ki povzročijo, da se počutiš dobro, da si zadovoljen, srečen, radosten in ob katerih se počutiš pomirjujoče. Kadar mi gre res slabo so moje dnevne prakse topla kopel, topel čaj, moja najljubša glasba … nežna sem s seboj.

Ljubezen do sebe je temelj za odpiranje tvojih darov, tvoje intuicije. Pomembno je, da se prenehaš primerjati z drugimi in začneš brezpogojno ljubiti sebe, tako kot si. Ljubi svoje telo. Ljubi svojo Dušo.

To kar opažam pri veliko ženskah in kar je bila dolgo časa moja hiba je bilo iskanje potrditve v zunanjem svetu, iskanje ljubezni v zunanjem svetu. Dolgo časa sem verjela, da če bom shujšala, če bom bolj delovna, bolj pridna, bolj pametna, bolj lepa, bolj… karkoli, potem me bodo imeli radi, potem bom vredna ljubezni. In ko iščemo diete, obliko telovadbe, ki bi nam pomagala postati boljši kot sem v tem trenutku, s tem pravzaprav kažemo, da ne ljubimo sebe brezpogojno, kajti postavljamo si pogoje. Radi se bomo imeli šele, ko bomo shujšali, ko bomo usvojili veščine, … ponavadi iščemo stvari okoli sebe, zunaj sebe, ki bi nam pomagale narediti nekaj v zvezi s tem. Sama pravim, da je resnično čas, da se usmerimo navznoter. Ko gledamo okoli sebe in se primerjamo z drugimi, se sodimo v svojih glavah in si govorimo, da bi morali nekaj narediti v zvezi s tem … shujšati je verjetno najpogostejša napaka, ki jo ženske najdemo na sebi, s tem izražamo kako pogojna je naša ljubezen do sebe v resnici.

Ljubezen do sebe pomeni, da si ok, taka kot si. Sprejemaš sebe. Čisto ok si, točno taka kot si. Pravzaprav je resnica ta, da ne le, da si ok, lepa si taka kot si. Ali lahko to sprejmeš? Ali se takoj v tvoji glavi oglasi tisti glas, ki začne naštevati razloge, zakaj to zate ne drži?

Pogosto se takrat, ko se odločimo, da se bomo ljubili brezpogojno oglasi notranji otrok, tisti del nas, ki v sebi nosi ranjenosti še iz otroštva, kajti želi si biti ljubljen in sprejet. In takrat se pogosto pokaže to, da zgolj moč volje ne zadošča. Stres naših ranjenosti nas preplavi in posežemo po sladkarijah, po hrani, pijači, gremo nakupovat ali se skrijemo v svet zabave ali virtualni svet igric. Skozi prakso sem ugotovila, da se je s tem delom sebe enostavno potrebno soočiti, če želimo napredovati, rasti, kajti vedno znova se ustavljamo na enih in istih zgodbah. Da smo izigrani, izdani, nesprejeti, zlorabljeni, zapuščeni.

Smo energijska bitja, kar misliš o sebi, pošiljaš iz sebe in to dobiš nazaj. Rešitev? Ljubi sebe brezpogojno. Nič od zunaj te ne more “popraviti” ali “spremeniti”. V resnici lahko le v sebi najdeš zadovoljstvo, srečo, radost in izpolnjenost. Čas je, da vzljubiš sebe, brez kakšnega posebnega razloga. Ne rabiš razloga, da se ljubiš brezpogojno. Tvoj obstoj zadošča. Vse že imaš na voljo. Ljubi se zdaj, taka kot si. Brez potrebe, da bi morala biti 20 kg lažja ali manj siva, bolj polikana ali manj utrujena.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na blogu septembra 2013.

Moč ranljivosti

Ste se kdaj vprašali, kaj vodi našo družbo? Sama se to pogosto sprašujem. In vedno bolj ugotavljam, kajti stvari se razkrivajo same od sebe, da je glavno vodilo številnih ljudi po svetu pomanjkanje. Ljudje se radi pritožujemo, da nimamo dovolj. In morda je videti, da je težava številka ena pomanjkanje denarja, vendar je v resnici stvar precej bolj temeljna, kot si predstavljamo.

Številni posamezniki v sodobni družbi se pritožujejo, da nimajo dovolj časa, varnosti, gotovosti, ljubezni, ženske rade rečemo, da nismo dovolj popolne, iz česar sta se razvili dve zelo močni industriji – modna in kozmetična industrija in najnovejša, ki jo zelo dobro podpihuje novodobno gibanje (New Age) – da nismo dovolj posebni, izredni. Zaradi tega sodobnega trenda, da bi vsi morali živeti posebno življenje, smo razvili tezo, da je “navadno” življenje enačeno z nevrednim življenjem. Sploh se ne zavedamo, koliko zamujamo s svojim iskanjem in potrjevanjem posebnosti. In to se v naši družbi začne že takoj, ko se otrok rodi – je indigo, morda kristalen, je mavričen, v resnici ni pomembno, samo da je nekaj posebnega. Poznate?

To česar se sploh ne zavedamo je, da svoja prepričanja infiltriramo v svojo dnk in to postane sporočilo, ki ga prenašamo iz generacije v generacijo. In zelo očitno je, da smo postali družba pomanjkanja. In to kar smo naredili v odgovor temu pomanjkanju je, da zjutraj vstanemo in prva stvar, ki jo naredimo je, da si nadanemo oklep.

Danes je trend, da se ljudje ščitimo. Treba si je nadeti ščite. In tudi če vas novodobno gibanje sploh ne zanima, je dejstvo, da si zjutraj najprej nadanete svoje ščite. Ščiti nam omogočijo, da nas drugi ne vidijo take kot v resnici smo, kajti prizadevamo si biti takšni, kot drugi želijo od nas. Ščiti nam omogočijo, da mislimo, da smo zaščiteni pred stvarmi, ki bi nas utegnile raniti – sojenje, kritiziranje, graja, zasmehovanje. Ljudje smo prepričani, da če se zaščitimo z oklepom, potem smo varni. Pravzaprav smo mnenja, da je ta oklep nekaj resnično pametnega in tako je razumskost in poduhovljenost skupaj s perfekcionizmom pogosto del našega oklepa, del našega ščita. Ja prav ste slišali, perfekcionizem je naše orodje s katerim ščitimo svoje srce.

Sodobna družba je mnenja, da lahko zaščiti svoj občutek za ljubečnost, sprejetost in vrednost z oklepom. Zelo močno branimo svoje srce. Vendar je dejstvo, ki se ga ne zavedamo to, da s tem, ko se ščitimo pred bolečino, zapremo svoje srce za vse občutke, temne in svetle, grde in lepe. Ko takole hodim po svetu ugotavljam, da je na pohodu epidemija otopelosti. In to kar je najbolj zanimivo v povezavi z otopelostjo je to, da ko si v otopelosti, sploh ne veš, da si v otopelosti, kajti imaš občutek, da je vse kul. No, lahko bi bilo še boljše ampak v bistvu je vse ok. Edina stvar, ki vedno znova sporoča, da si v otopelosti je preplavljujoč občutek pomanjkanja in strahu, ki vsake toliko predre oklep. Smo družba, ki je razočaranje vzela za svoj način življenja. Veliko lažje je živeti življenje razočaranja, kot občutiti razočaranje. Veliko raje delamo stvari za katere vemo, da niso tiste, ki nas navdušujejo, kot da bi delali to kar nas navdušuje in doživeli polom, občutili razočaranje.

Popolnost je teža, ki jo nosimo s seboj, iz katere ugajamo, ustrežemo drugim in poskušamo poskrbeti za to, da je vse narejeno popolno.

Ljudje smo pozabili na ranljivost. Ko vodim seminarje in druženja za ženske vedno znova prepoznavam, kako enačimo ranljivost in ranjenost ali ponižnost in ponižanost. In ljudje ne prepoznavamo, da je ranljivost rojstno mesto ljubezni, pripradnosti, intimnosti, kreativnosti in spremembe. Brez ranljivosti ne moremo izkusiti tega, kar si naše srce srčno želi. In ja, seveda s tem ,ko odpremo svoje srce in smo ranljivi tvegamo tudi to, da bomo ranjeni, vendar je moje osebno opažanje, da če se soočimo s svojimi ranami in se pomirimo z njimi v sebi enostavno nimamo tistih gumbov, ki bi v nas sprožili reakcije in ki bi nas vodili v stres in zanikanje samega sebe.

In včasih kar težko verjamem, kako nepopularno je soočenje s svojimi ranami, s svojimi ranjenostmi, kajti velika večina ljudi je mnenja, da bo to nekako izvenelo, da se bo pozdravilo samo od sebe. Nismo se voljni soočiti s svojimi ranjenostmi, da bi skozi to razvili svojo ranljivost. Nismo voljni odložiti svojih ščitov, preveč dobro nam služijo. In vendar nas energije in predvsem evolucija silijo v to smer. Odložiti bo potrebno ščite, če hočemo zapustiti to vojno polje in izbrati mir v svojem življenju. Kajti glavna izbira, ki nam je dnevno na voljo je; mir ali vojna.

In tisto, kar nam pomaga odložiti ščite, tisto, kar nas popelje v sam center ranljivosti, avtentičnosti v naši notranjosti je empatija. Empatija je občutenje, ko čutiš to, kar čuti oseba na drugi strani, ko ga vidiš in ga čutiš. To kar empatija zahteva od nas je, da se odpremo, da odložimo svoje ščite in samo smo. Da smo v tej poziciji čutenja. Kar od nas zahteva, da v sebi najdemo to isto mesto, kjer se nahaja oseba na drugi strani, ko smo bili mi ponižani in razžaljeni, ko smo bili ranjeni, kajti le na tem mestu lahko stojimo z osebo, za njo, ji damo podporo in razumevanje, da vemo kje se nahaja in da stojimo z njo in za njo, da imamo v sebi to vero, da bo premagala to s čimer se sooča. Z empatijo izražamo vero v druge. In empatija od nas zahteva resničnost, iskrenost, avtentičnost. Empatije ne moremo ponarediti. Ali je prisotna ali pa ni. In to čutimo.

Ko se ne odpremo, ko imamo na sebi svoje ščite, ne moremo biti empatični, ne moremo čutiti, ne moremo se povezati, čutimo se nekako ločeni. In to so simptomi sodobne družbe. Večina ljudi danes se čuti izgubljene, izdane, zanikane, izolirane, zapuščene, ločene, osramočene, zasmehovane. Sploh se ne zavedamo, kako močno sram vodi naša življenja, kako močno smo vpeti v okove sramu in kako močno poskušamo ustrezati in ugajati, da bi bili sprejeti in potrjeni iz zunajega sveta.

Na svoji poti sem ugotovila, da edina pot v srce vodi skozi polje ranjenosti. Rane s katerimi se moramo pomiriti in jih sprejeti v sebi, začutiti empatijo do sebe in do tega dela v sebi, drugače se nikoli ne premaknemo onkraj tega polja ranjenosti. Moramo prevzeti odgovornost za svojo zgodbo. Brez sojenja in obsojanja drugih, brez zvračanje krivde in obtoževanja kaj so nam naredili in kako grozno otroštvo smo imeli.

Priznati si moramo svojo zgodbo. Naša je! In DivineFlow je lahko orodje, ki vam na tej poti pomaga. DivineFlow nas vodi v srce, da začutimo sebe, da prepoznamo empatijo, jo začutimo, da prepoznamo in si priznamo svoje rane in se z njimi pomirimo na naraven način, skozi božanski tok občutkov. Res je čas, da se pomirimo sami s seboj, da končamo svoje notranje vojne in da stopimo v mir, v notranjo pomirjenost.

Ranljivost je mesto, iz katerega rojevamo sami sebe in pomembno je, da vstopimo na to svoje notranje mesto pomirjenosti s seboj, kjer čutimo ljubezen in mir, kjer smo vse tisto, kar smo in od koder zavestno izbiramo kako se bomo pokazali v svetu. Da bi lahko bili na tem mestu ranljivosti moramo razviti razsodnost in namesto omejevanja, postavljanja omejitev in ščitov spoznati, kaj so moje potrebe, kje so moje osebne meje in se tega držati, skleniti zavezo sam s seboj, da ceniš sebe, da spoštuješ sebe in svoje potrebe in to postaviš na prvo mesto v svojem življenju.

Vendar vsega tega ne moremo narediti brez da se soočimo s svojimi ranjenostmi, brez da objamemo svojo ranljivost v sebi. Rada rečem, da so pomembni vsi štirje nivoji, da se zavedaš, da razumeš, da čutiš in potem lahko zavestno izbereš.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Objavljeno na mojem blogu decembra 2013 … http://divine.si/blog/moc_ranljivosti/