Arhivi Kategorije: Hrana za Dušo

Začuti svoj osebni prostor

Eno najbolj presenetljivih spoznanj zame osebno je kako pomembno je, da zmorem držati svoj prostor, svojo posodo takrat, ko je videti kot da se vse podira. Ena najpomembnejših veščin sodobne ženske je, da je sposobna držati svojo posodo.

Pogosto bi si želele, da nam posodo drži nekdo drug. In to pogosto pripelje do tega, da pričakujemo, da nam bo nekdo drug dal na voljo svojo posodo, da se skozi njo lahko izrazimo. Vendar smo vedno, ko imamo pričakovanja do kogarkoli, da nas bo držal, na koncu razočarane. In razočaranje je predvsem nad seboj, ker smo spet svojo moč dale v roke nekomu drugemu.

Izziv številnih žensk je v tem, da je potrebno imeti zdrave osebne meje. Ko imaš svoje osebne meje postavljene, čutiš osvobojenost, čutiš, da si v stiku s seboj. Ena najpomembnejših stvari v življenju ženske je, da se zaveda, kaj je, kje se nahaja, da čuti sebe, svoj osebni prostor, ki ga imenujem sveti prostor. Postavljanje svojega energijskega prostora je ključnega pomena za občutek varnosti, da sprejemaš sebe točno tako kot si. Ko imaš postavljene svoje osebne meje, čutiš celostnost, samozavest, sočnost življenja in si lahko ranljiva, odprta, sprejemljiva, nežna, mehka in ženstvena.

Ko nimaš občutka, da imaš prostor, posodo, ki te drži, si v pripravljenosti, da se braniš ali napadeš, si zakrčena, zategnjena, v pripravljenosti in nesigurna vase. In rada govorim o tem, da imamo na izbiro zgolj dve opciji ali smo sproščene in čutimo ljubezen ali pa smo zakrčene in čutimo strah. Spoštovanje sebe, svojih meja, svoje posode, je ključnega pomena za to, kako se odvija naše življenje.

Sposobnost ustvarjanja svetega prostora je sposobnost, da držiš sebe, v sebi. Da zmoreš upravljati s svojo energijo, ki vstopa v tvoj osebni energijski sistem, na vseh 4 nivojih; fizično-energijskem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

Številne ženske danes so preobremenjene, preplavljene s čustvi, s stresom in zaradi tega čutijo nemoč, šibkost in nezmožnost, da se povežejo. Ko si v čustvenem kaosu, je resnično težko ostajati odprta, ranljiva in sprejemljiva. In to, kar vedno znova poslušam s strani žensk je, da se s pomočjo določenih praks uspejo postaviti za nekaj dni, potem pa stik s seboj ponovno izgubijo. Enostavno ne znajo držati same sebe, držati svojega osebnega prostora. Na žalost vedno, ko izgubimo občutek za sposobnost, da držimo prostor zase, da držimo sebe, enostavno ne moremo ostajati odprte in povezane z ljudmi v svojem življenju. In ko se zapreš za enega, se zapreš za vse, tukaj ni izjem.

Ko imaš dobre osebne meje, jih čutiš v svojem notranjem centru. In ko imaš resnično dobre osebne meje, čutiš, da lahko držiš sebe. Ceniš sebe in čutiš svojo lastno vrednost. In ker so ženskam odnosi izjemno pomembni, rade pozabljamo na to, da je uspešen odnos povezan z dvema posameznikoma, ki sta vsak v svojem osebnem prostoru, vsak v stiku s svojo lastno identiteto. Resnično moraš čutiti sebe, vedeti kdo si in kaj je tisto, kar te naredi edinstveno, enkratno in neponovljivo. Resnično moraš biti v stiku s seboj, da lahko jasno izraziš svoje srčne potrebe in želje osebi na drugi strani. Ko skupaj prideta dve osebi, ki sta vsaka v svoji energijski krogli, ki čutita sebe, svojo unikatnost in edinstvenost, je potencial za intimno partnerstvo izjemen.

Energijska krogla je struktura, ki je del tvojega telesa, povezana je z arhetipom Gaea, ki ustvarja strukture in skrbi za tvoj sveti prostor.

Ta sveti prostor ustvarja atmosfero varnosti, zaščitenosti in ti omogoča, da upravljaš s svojo energijo resnično na eleganten in sijoče ženstveni način. Moja osebna izkušnja je, da se bolj mehko in nežno soočaš s svojimi čustvi, da čutiš večje udobje v prisotnosti čustev, tudi neugodnih in predvsem sem postala bolj prijazna do sebe in do ljudi v moji okolici.

Ko si v svoji energijski krogli, čutiš, da si popolnoma prisotna v tem trenutku tukaj in zdaj. Izjemna izkušnja, da si priča sama sebi, je nekaj, kar postane tvoja dnevna izkušnja, ko se resnično utelesiš in čutiš sebe tukaj in zdaj. In to je izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič na svetu. Samo, če si utelešena in čutiš svoj sveti prostor si lahko intimna, povezana, ranljiva, odprta in sprejemljiva brez strahu, da boš ranjena, izkoriščena, zlorabljena, zapuščena zato ker …

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, je čustveno uglašena, čuti kar čutiš ti, je s teboj v srčni komunikaciji, saj čuti, da zmoreš držati samo sebe in da zmoreš upravljati s svojimi čustvi, s svojo energijo in zato ne boš preplavljala osebe na drugi strani s svojo energijo. Ko si v svojem prostoru, brez pričakovanj, da bi te morala oseba na drugi strani rešiti, se ljudje v tvoji družbi sprostijo, saj čutijo, da so lahko to kar so.

Oseba, ki je v svojem osebnem prostoru, ti da občutek, da imaš vso pozornost in čas na svetu, ki ga potrebuješ in to je magnetno privlačno.

Prakse umetnosti izžarevanja (Art of Feminine Presence-Rachael Jayne Groover) so meni osebno pomagale, da sem se resnično začela zavedati svojega osebnega prostora in da znam hitro napolniti svojo notranjo posodo z zadovoljstvom, da čutim izpolnjenost. V septembru začenjamo z novo skupino, ki uteleša svoj sijaj, več si lahko prebereš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Molitev meseca junija

Naj nič najdraži ne zmoti tega trenutka miru in tišine
Naj danes skozi tvojo ljubezen prebudim svetlobo
Naj skozi tvojo milost spoznam modrost v sebi
in naj s pogumom svojo voljo predam tvoji.

Naj imam danes zaupanje
Naj presežem skušnjavo, da pozabim tvojo moč
Naj presežem skušnjavo, da pozabim tvojo ljubezen
Naj presežem skušnjavo teme, ki me obdaja
Naj vedno vidim dobro v ljudeh
Naj spoznam veličino božanskega v sebi najdražji.

Naj se danes sprejmem takšno, kakršna sem,
brez razsojanja in presojanja sebe.
Naj se danes sprejmem z vsemi svojimi čustvi, sanjami in upi,
naj sprejmem svojo osebnostjo, svoje telo natanko takšno, kakršno je,
z vso njegovo lepoto in popolnostjo.
Naj bo ljubezen, ki jo čutim do sebe, tako močna,
da se nikoli več ne bom zavračala in škodila svoji sreči, svobodi in ljubezni.

Naj bodo odslej, vsako moje dejanje,
vsak moj odziv, vsaka misel in sleherni gib,
zasnovani na ljubezni.
Naj moja ljubezen raste in se krepi,
dokler ne bo vse moje življenje prenovljeno.

Naj se spomnim, da ustvarjaš iz svetlobe
da je tvoja moč neskončna
da je tvoje odpuščanje popolno
in da je tvoja milost celostna.
Naj se vedno ko padem
spomnim, da hodiš z menoj, najdražji.

Naj me zaupanje dvigne
Naj se v srcu prebudi resnica
Naj hodim z zaupanjem vate, najdražji
naj ustvarjam vsak dan
kot da je zadnji.

In tako bodi.
In tako je.

DIVINE.SI

Zakaj potrebujemo skupnost?

Pogosto me ženske sprašujejo, kako ohraniti prisebnost v tem norem svetu, kjer so tekmovanost, zavist in to kdo bo koga zaj**** nacionalni šport. Moj odgovor je vedno enak; čas za negovanje sebe in sestrstvo. Vsakič, ko se stvari v mojem življenju zalomijo, postanejo motne, nerazpoznavne, ko začutim, da izgubljam tla pod nogami, je moja sestra tista, ki me opogumlja, mi pokaže kako ljubiti sebe, me spomni na pomembne stvari, ki jih pozabim, me navdihne ali pa mi pokaže kje slepim samo sebe in česa ne zmorem videti v sebi. In tovrstno sestrstvo je v moje življenje vstopilo po tem, ko sem doživela razpad življenja kot sem ga poznala in sem ugotovila, da enostavno ni res, da zmorem biti samozadostna, neodvisna in da lahko čisto vse naredim sama. Dojela sem, da se slepim in da imam v resnici velik problem s tem, da sprejmem stvari v svoje življenje, vključno s pomočjo, ki so mi jo ponudile moje sestre. Dojela sem, koliko nepotrebnega stresa si ustvarjam s tem, ko držim stvari v sebi in si ne dovolim, da jih skomuniciram in kako osamljeno se v resnici počutim na svojem samotnem otoku. Medtem ko sem poskušala vsem ustreči in biti z njimi si nisem dovolila, da bi bili oni z menoj.

In tako sem vstopila v svojo prvo žensko skupnost, počasi, nezaupljivo, kajti številne skupine, katerih del sem bila v preteklosti so me pogosto prizadele, zato na začetku nisem zaupala. Vendar so me ženske tako toplo sprejele in takoj sem se počutila njim enaka. Brezmejno sem uživala v njihovi družbi in četudi je večina njih daleč stran čez lužo, so bile z menoj v mojem srcu 24/7. Čutila sem, da me držijo in da me bodo ujele, tudi če na svoji poti padem. Vedela sem, da mi bodo pokazale Celoto mene same v vseh pogledih, kar me je tolažilo, čeprav je to občasno pomenilo, da sem bila soočena s svojim “ka-ka” zelo neposredno.

Ljubim sestrstvo. In ko sem po vztrajnem prigovarjanju duše lani v sestrski krog povabila 12 žensk, sem z navdušenjem opazovala, kako se je oblikovala čisto prava skupnost Razcveta.

Zakaj ženske potrebujemo skupnost?

Dejstvo je, da smo ženske po naravi povezovalke. Rade smo v skupnostih in v svojih genih nosimo spomin na družbe v katerih so ženske skupaj prale perilo, skupaj kuhale, vzgajale otroke in skupaj praznovale tako vzpone kot padce v življenju. Ko smo ženske prevzele moško paradigmo individualizma smo prevzele idejo ognjevite samozadostnosti, neodvisnosti, kar je postalo vodilo močne ženske. Pred leti sem izstopila iz plemena močnih, neodvisnih žensk, ki zmorejo vse same, ker me je to pripeljalo v izčrpanost, nezadovoljstvo, zagrenjenost in notranjo praznino. Od življenja želim nekaj več. Želim izkušati radost in strast, uživati življenje in praznovati in ko sem med svojimi sestrami v skupnosti, ki jo ustvarjamo, me to vedno znova navdihne, napolni, čutim vrednost življenja in smisel obstoja. Zato je skupnost za žensko ključnega pomena, da bi resnično postala ženska, ki ti je namenjeno postati.

Naslednje dejstvo je, da si bolj prijazna do moža in otrok, do ljudi okoli sebe takrat, ko poskrbiš zase, ko neguješ sebe, ko napolniš svoje notranje baterije. Pogosto težave, ki jih imamo v vsakodnevnem življenju izgubijo težo in postanejo rešljive, ko jih delimo s sestro v krogu. Ženske ti pomagajo stvari postaviti v drugačno perspektivo, pogledati na stvari, ki jih delamo z drugimi očmi in se odzvati na potrebe ljudi s čisto drugačnega zornega kota, biti bolj sočutna in v podporo. Dragocene izkušnje, ki jih delimo druga z drugo pogosto olajšajo težke izbire in pomagajo v prepoznavanju, da nismo same in da se to ne dogaja samo meni.

Resnica, ki jo mnoge ženske pozabijo je, da preveč pričakujejo od svojih moških. Ženske od njih pričakujemo podporo, da nas bodo poslušali, se z nami pogovarjali, da bodo z nami jokali in nam brisali solze. Vendar se moški pogosto, ko ima ženska čustvene izlive raje umaknejo in pogosto ženske ne razumejo dejstva, da moški niso poraščene ženske, da so drugačni in da jim je ženska čustvena pokrajina enostavno prenaporna, da bi lahko sledili dogajanju. Ženske potrebujemo ženske. In moški niso poraščene ženske, kot pogosto menimo. Zato resnično moraš poiskati sestre, ženske, s katerimi lahko deliš celoto sebe. Ženske v skupnosti ti pomagajo odkriti sprožilce v tebi, držijo ti podporo, ko se soočaš z njimi in vse kar se dogaja eni je zdravilo za vse. Skupnost je mesto radosti, globoke povezanosti, razcveta in pomoči druga drugi.

Pravijo, da smo povprečje 5 ljudi s katerimi preživljamo največ časa. Skupnost ti omogoči, da spoznaš ženske, ki so tvoje sestre. Omogoči ti, da so ti sestre vzgled, da prepoznaš svoja srčna hrepenenja in da začutiš podporo, veter v krila, da greš za njimi. Sestre so tiste, ki ti ne bodo pogledale skozi prste in te bodo soočile z vso resnico tega, kdo si. Skupnost ti pomaga videti lastno sranje, kajti le ko vidiš kje imaš izzive, jih lahko presežeš in zato je sestrstvo neprecenljivo. Ko s sestrami deliš svoje sanje in hrepenenja, te vedno znova spomnijo, ko bi sabotirala priložnosti za razcvet, vendar le soočena sama s seboj lahko narediš pozitivno razliko v svojem življenju.

Življenje nam dnevno postreže s številnimi priložnostmi za glavobole, stress, preplavljenost ali depresijo. Tega nikoli ne zmanjka in nikoli nisi čisto imuna na tovrstne občutke. Vendar so radost, smeh in povezanost tiste sestavine, ki uspešno razsvetlijo tvoj dan. In ženska druženja so brez dvoma najboljše mesto za smeh in igrivost.

Dejstvo je, da pogosto ne moremo videti svojih slepih peg in da več oči več vidi. Seveda nas včasih nervira dejstvo, da ne moremo skriti svojega sranja pred drugimi in vendar je veliko olajšanje, ko se ti razkrije v čem je težava. Pogosto sestre intuitivno dvignejo ogledalo in ti pokažejo tisto, kar te najbolj boli, vendar se v praksi vedno znova pokaže, da je skupnost tista posoda v kateri se duhovna alkimija lahko zgodi ne le za tisto, ki prepoznava stvari v sebi, s tem, ko sestre stvari delijo druga z drugo, je dogodek, težava, izziv zdravilo za vse udeležene. To je moč skupnosti, da ena dela za vse in vse za eno. Z besedami moje sestre smo v resnici vse Ena ženska.

Svet zna biti neizprosen, grd, trd in krut. Morda narediš napako, dobiš kruto lekcijo v službi, ponižanje s strani sodelavcev, vendar ti bo skupnost žensk, ki so sestre, vedno ponudilo varno, sveto mesto za tvoje ranjeno srce. Sočutje, umirjenost in podpora sestrskega kroga ti bo omogočila, da boš globoko vdihnila vse, kar se ti zgodilo in presegla izkušnjo brez sojenja in kritiziranja. Opogumljanje in negovanje s strani sestra ti bo omogočilo rast in premik naprej.

Resnica je, da ne moreš vsega sama, četudi bi si to pogosto želele in tudi poizkusimo same. Ženske bi bile rade superženske, rade bi dokazale, da zmoremo same in pogosto pozabimo na moč skupnosti. Podpora na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju je kot varna mreža, ki drži vsako, ki je del skupnosti. In drži tudi, da si podpore ni potrebno zaslužiti z dejanji, preprosto tvoj obstoj zadošča. Iskrenost, odprtost, sprejemljivost so ključne sestavine zdrave skupnosti.

In deliš lahko samo to, kar imaš. Najprej si moraš dopustiti, da sprejmeš, kajti šele, ko si voljna sprejeti imaš, da deliš. Ti rabiš najprej vedeti kaj potrebuješ, da bi to lahko sprejela. In ni na drugih, da vedo kaj potrebuješ, ti moraš izraziti svojo potrebo in biti voljna sprejeti, da se lahko napolnišz vsem tistim, kar potrebuješ, da bi lahko to delila s svojo družino, partnerjem, otroci, strankami, sodelavci. In zaslužiš si čisto vse, kar potrebuješ. Pogosto imamo ženske strah pred tem, da bomo sebične, če bomo povedale kaj potrebujemo.  Negovanje sebe, vlaganje vase, v svojo dobrobit, v svojo blaginjo je nujno, v kolikor želiš vse to deliti z drugimi. Zato je pomembno, da znaš napolniti svojo notranjo posodo, da bi lahko z ljudmi, ki so pomembni v tvojem življenju delila najboljšo Sebe!

Vabim Te, da se mi pridružiš v svetem krogu ženstvenosti!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S. Hvala Organic Tribe za navdih.

Tretja adventna nedelja

Tretja adventna nedelja je tukaj. Prižgali bomo tretjo svečko na namiznem venčku. Tretji adventni teden, ki je pred nami je posvečen elementu zraka in zavesti. V tem tednu bomo mojstrili svojo namero. Tako kot potrebujemo čisti zrak za dihanje, potrebujemo jasno mentalno sfero, da lahko usmerimo svojo namero. Namera je sila, ki jo prikličemo, da z njo soustvarjamo. Zrak je povezan z jasno perspektivo in v tem tednu bomo izkoristili moč tega elementa in postavili namero za leto 2015. Pripravila sem vikend druženje z namenom, da ustvarimo čarobno 2015 in element zraka nas bo podprl v naši vizionarski usmeritvi.

Zrak je element, ki se hitro premika in ki ga je težko ukalupiti, ujeti v posodo. Njegova lastnost je svoboda, hitrost in na svojih krilih nosi tako zvok kot vibracijo. In to kar bomo mojstrili v tem tednu je globoko poslušanje. Če želimo ustvariti v svojem življenju to, kar si resnično srčno želimo, moramo biti voljni prisluhniti svojemu srcu. Naše srce je tisto, ki je portal naše duše in preko srca vstopamo v stik z globokimi hrepenenji, ki so del naše duše. Srce je organ v telesu človeka z večplastnimi makromembranami in zdi se, da delujejo na principu tekočekristalnega oscilatorja. V raziskavah, ki so jih naredili v inštitutu HeartMath v Kaliforniji, so odkrili, da srce oddaja polje, ki se širi v obliki krofa tudi do 2,5 metra izven človeka.

Srce je v sveti navezavi z Zemljo in  izmenjujeta informacije preko zemeljske zvezde, čakre, ki se nahaja pod stopali. Srce je naravnano in usklajeno z resonanco Zemlje, hkrati pa se Zemlja odziva na spremembe v srcu posameznika.  S tem, ko spremenimo svoje občutke, ne le da vplivamo, temveč določamo svojo naravnanost na cikel kreacije.

Največjo resonanco in občutek harmonije med srcem in Zemljo dosežemo, ko smo v občutku, ki mu pravimo ljubezen. Strah je vzorec, ki prepreči resonanco in harmonijo Zemlja – srce – možgani – celica.

“So trenutki, ko čutimo hvaležnost za ljudi v naših življenjih. Umaknite se v tišino in zapišite svoje občutke hvaležnosti. (to je vaša srčna sutra) Ta trenutek hvaležnosti je trenutek razsvetljenja, razumevanja, inteligence. Je manifestacija iz globin vaše zavesti. Imejte svojo srčno sutro na svetem mestu. In pogosto mantrajte svojo sutro.” -Thich Nhat Hanh

Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa se bolj osredotočajo na notranje občutke. Mentalni hrup v naši glavi nam pogosto preprečuje, da bi se povezali s svojim srcem in sledili svoji notranjosti.

V tem tednu bodo v ospredju budnost, opazovanje, poslušanje, kar nas vodi v prisotnost, da smo v sedanjosti, tukaj, zdaj. Le v tem trenutku lahko naredimo spremembo. Le v tem trenutku lahko sprožimo namero. Za našo rast in celovitost je bistvenega pomena, da smo voljni in pripravljeni slediti duhu. Naučiti se moramo razsodnosti, da razpoznamo glasove v naši notranjosti, da prepoznamo, kdaj nas vodi naša duša, kadaj smo v stiku z višjim jazom in kdaj je nižji jaz tisti, ki nas usmerja. Če nimamo te kapacitete razsodnosti razvite, potem bomo težko razločili med glasovi v sebi in ne bomo prepoznali kateri glas je tisti srčni, ki nam sporoča naša srčna hrepenenja.

Živimo v svetu, kjer je mentalni nivo onesnažen s številnimi informacijami in od nas je odvisno kako se bomo odzvali na te informacije, ki jih zrak prinese do nas. Lahko odreagiramo ali pa zavestno izberemo svoj odziv. To kar je globoko učenje zraka kot elementarnega bitja je razsodnost in sposobnost očiščenja vsakršne navlake, da bi lahko prepoznali kaj si želimo. In to je tudi teden, ko je modro opraviti energijsko čiščenje doma, pripraviti dom na praznike, ustvariti sveti prostor.

Izziv je tudi v tem ali smo sposobni izbrati mir namesto vojne, ljubezen namesto strahu, radost namesto stresa. Naše učenje je v tem, da prepoznamo kaj se nam dogaja in da smo sposobni zavestno izbrati in s tem uporabiti to realnost zraka, da svojo vibracijo uglašujemo na harmonijo in ravnovesje. Zrak je mojster ohranjanja vibracij in uči nas čustvenega ravnovesja, ko smo v zunanjem stiku s svetom.

Zrak s sabo nosi usmerjevalno energijo soustvarjanja. Namero uporabljamo za spodbujanje notranje rasti in za kreacijo stvari od znotraj v svet. Postavljanje namere in kreacija z namero je v tem izjemnem času zelo pomembna, saj nam pomaga, da se usmerimo, dobesedno naravnamo svojo smer. Ko delamo z namero je ključno uglaševanje z vibracijo tega, kar si želimo in kar soustvarjamo in tukaj je element zraka mojster, ki nam pomaga držati smer v katero se premikamo.

Skozi izročilo gradnje jaslic je tretji adventni teden posvečen postavitvi domačih živali, kot so ovce, koze, krave, svinje, psi, muce, osli, konji.

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo? V tretjem tednu adventa se osredotočite na to, kako usmerjate svojo energijo, kaj hranite s svojo pozornostjo, s svojo zavestjo. Upravljanje s svojo energijo je pomembna praksa, o kateri se bomo pogovarjale v vikend druženju, konec tedna. V tem tednu bo izziv mentalno klepetanje, preusmeritve naše pozornosti na stvari, ki so nepomembne. Spomnite se, da je ključno poslušanje, tako v zunanjem kot notranjem svetu. Prisluhnite svoji duši in temu, kar lahko deli z vami. V soboto vstopamo v posvečeni čas kreacije in pomembno je, kako se naravnate, kako boste stopili v letošnji proces kreacije novega leta.

Če vas zanima več o tem kako kreirati na sijoče ženstven način leto, ki je pred vrati in zakaj je tako pomembno skrbeti za semena, ki jih zasejemo ter predvsem kako poskrbeti za svoje kreacije, vas vabim v sveti krog v soboto 20.12.2014. Vabljena!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Prva adventna nedelja

Od Samhaina, keltskega praznika 1. novembra pa vse do 21. decembra, ko praznujemo Yule se duša spušča v notranjost, sama k sebi, k svojemu bistvu, k svoji notranji luči. Pozna jesen je obdobje, v katerem človek v svoji notranjosti išče luč lastnega bitja, da bi tako našel pot do sočloveka.

Sofija je tista, ki je prinesla kvalitete duše na Zemljo v zgoščeni obliki izvornih elementov zemlje, vode, zraka in ognja. Človeško telo je sestavljeno iz vseh štirih. Ti elementi niso substance, gre za dinamične kvalitete, ki so del zunanjega in notranjega sveta. Alkimisti so učili, da je vse kar obstaja na zemlji unikatna kombinacija teh štirih elementov.

Vsako leto v adventnem času lahko opravimo pot vračanja duše same k sebi, ki vodi k takšni notranji drži, da lahko navzven delujemo zrelo in odgovorno. V adventnem času, ki ga odpira prva adventna nedelja, se v spirali spuščamo po poti naše duše nazaj k sebi. In v tej spirali je prvi element s katerim se soočamo element Zemlje. Zemlja je tista, ki ustvari posodo v katero se lahko zlije duh. Temeljna sposobnost zemlje je v tem, da ustvari strukturo in obliko. In to na kar radi pozabljamo je, da za delo z zemljo potrebujemo prisotnost tukaj in zdaj, biti moramo zbrani in čuječi.

In ko v tem posvečenem času svoj Dom pripravljamo na praznovanje, pa naj bo to naš zunanji Dom ali naš notranji Dom, je za to potrebna disciplina in notranja struktura, da bi lahko ideje in zamisli, ki pridejo tudi udejanjili v fizični realnosti. Zemlja je naša velika učiteljica, kajti spomni nas na to, da je potrebno hoditi korak po korak, narediti najprej temelj, na katerem potem lahko zgradimo celo hišo.

Prva adventna nedelja nas poveže z realnostjo zemlje. Kar se lepo vidi v izročilu gradnje jaslic. V prvem adventnem tednu se postavi temelj, tla, podlaga, torej mineralni del jaslic. Kamenje, potke, hiške, skratka vse, kar predstavlja zemljo. Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

V tem tednu je fokus v našem razvojnem smislu posvečen fizičnemu telesu in v tem prvem tednu je naša pozornost usmerjena na mineralni svet, kamor spadajo skeletni sistem, živčni sistem, organi čutenja kot tudi rodovitna prst. Pozornost naj bo v tem tednu na fizični aktivnosti, na motoriki telesa, na premikanju, na opazovanju. Bodite pozorni na vaš odnos do mame Zemlje, ozaveščeni v povezavi z recikliranjem odpadkov in opazujte procese očiščevanja.

Ključno v tem prvem adventnem tednu je, da telesu privoščite dovolj počitka, da okrepite svoje telo skozi gibanje, da svoje telo negujete in ste pozorni na to kaj jeste in kako jeste. Pomembno je, da se obrnemo k modrosti našega telesa in se vprašamo: Kaj je tisto, kar moje telo resnično nahrani? Česa sem lačen? Kaj potrebujem, da bi si resnično napolnil baterije?

Sama opažam, da se do telesa pogosto vedemo kot do predmeta, da ga silimo v diete in očiščevalne poste brez, da bi se sploh obrnili k tej modrosti, ki jo telo ima v sebi z vprašanjem: »Ali bi me to resnično nahranilo? Ali bi mi to resnično služilo?«

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo? V prvem tednu adventa se bomo osredotočali na našo posodo, na vozilo naše duše. Prenos zunanjega sveta, fizičnega sveta v našo notranjost se dogaja preko čutil ali organov čuta. Notranji čuti nas poučijo o svetu in njegovi povezanosti s telesom. Poznamo pet notranjih čutov in sedem zunanjih čutov. Pet notranjih čutov so dotik, gibanje, čut za življenje, ravnovesje in vonj. Sedem zunanjih čutov je vid, toplota, zvok, okus, občutek za svet, čut za razmišljanje in čut za ego. Če izgubimo vid ali sluh, se le s težavo orientiramo v zunanjem svetu. Ob izgubi notranjega čuta za ravnovesje pa izgubimo pokončno držo in z njo povezano voljo do delovanja. Skozi čute prihajamo v stik z vrlinami, ki predstavljajo domeno naše duše.

Spirala je že od nekdaj krščanski simbol za pot duše k sebi. In skozi vse štiri adventne nedelje se spuščamo preko štirih elementov zemlje, vode, zraka in ognja v duha. Sveča, ki gori na adventnem venčku vsak teden predstavlja en element. Esenca svetlobe predstavlja peti element, duha, luč, ki je simbol bistva vesolja, življenja, duše…, je naša notranja luč. Zeleni del venčka iz smreke ali jelke, je simbol življenja, saj tudi čez zimo zadržijo življenjske sokove.

Ko se spuščamo v svojo notranjost in najdemo bistvo, imamo vsako leto priložnost, da okrepimo svojo notranjo svetlobo. Tako posameznik, ki doda svojo lučko na razpolago skupnosti, širi božično luč. In s tem, ko najdemo svojo notranjo luč, lahko najdemo tudi pot do sočloveka, do skupnosti.

Luč božanskega lahko širimo z ustvarjanjem adventne spirale v času od prve adventne nedelje pa vse do dneva Adama in Eve 24. decembra.

Prva adventna nedelja je tako posvečena arhetipu matere, ki postavlja strukturo družini, strukturo telesu, strukturo podjetju. Če te zanima več o tem, kako so glavni štirje ženski arhetipi povezani s Kreacijo te vabim, da se v zadnjem adventnem vikendu z mano družiš na Razcvetu Boginje, kjer bom delila več o tej temi.

Bodi SIjajno!

Taja Albolena

www.divine.si

Objavljeno na www.svetloba.si

Blaginja

piše: Anaya Nandaprema

Ne dolgo nazaj se je, saj veste “slučajno”, blaginja odločila, da se mi predstavi tako, da sem bila vprašana, kaj je to.  Ko sem slišala besedo blaginja, sem dojela, da vem o njej samo to, da je ena od slovenskih besed, pomen mi je bil znan, vendar v mojem besednjaku je ni bilo, še manj pa v mojem globljem dojemanju in čutenju. Ob tem sem doživela en velik aahhhaaaaaa! In marsikaj mi je postalo jasno.

Celo življenje sem bila v vibraciji pomanjkanja in žrtve. Podedovano, privzgojeno in priučeno. Seveda mi ni bilo všeč. Zadevo sem vzela zelo resno. Menila sem, da je obilje druga stran pomanjkanja in se začela intenzivno truditi, da se naravnam na obilje. Bila sem na delavnicah manifestacije obilja, delala zdravljenja, miljauženkrat imela uvide in sporočila mojstrov in Boginj na to temo in zdelo se mi je, da mi je veliko jasno. Vem, da sem kreator svojega življenja in svojega finančnega stanja. Od začetka nisem ravno verjela, ker za vse pa reees nisem jaz kriva. Vendar sem vzela stvar resno in delala manifestacije obilja, finančnega in drugačnega. Obilje, obilje obilje…

In sem ustvarjala obilje prilivov in še večje obilje odlivov, ki so se udejanjali na najbolj bizarne možne načine. Na koncu sem spet bila v pomanjkanju. Enako je na drugih področjih. Odnosih, delu, zdravju…. Ves čas sem iskala, kaj je tisto, kar to povzroča. Že davno sem ugotovila, da je v meni nezavedno, ki priteguje in manifestira take na momente zelo bizarne situacije. Ugotovila sem, da je to stanje, navada pomanjkanja in menila sem, da je obilje drugi pol pomanjkanja. Saj veste, ko rečeš obilje, si predstavljaš kupe zlata in dragih kamnov, ki jih kozmos stresa nate. Pa ni. Obilje pomeni natančno to, kar pomeni – presežek nečesa, česarkoli. Obilje dežja, obilje izgub, obilje težav… to so ravno tako legitimni izrazi obilja kot obilje denarja in obilje prijateljev.  Druga stran pomanjkanja je blaginja.  Blaginja nima polarnosti. Odsotnost blaginje je pomanjkanje. Tako kot je odsotnost zdravja bolezen.

Eden od Božanskih zakonov je zakon vibracije ali zakon gibanja, ki pravi, da se vse giblje, nič ne miruje. Še tako trd kamen ki ga daš pod dovolj dober mikroskop, se na nivoju najmanjših delcev giblje – vibrira. Ker nič ne stoji, to pomeni, da se vse giblje v rast ali v smrt, ali se širi ali krči, ali razcveta ali stagnira. Vibracija s stagnacijo pada in z razcvetom raste. In še ena pomembna lastnost vibracije, ki oblikuje dogajanje našega življenja je: vibracija privlači k sebi vibracije z enako valovno dolžino. O tem govori drugi vsem dobro znan zakon: Zakon vzroka in posledice, zakon karme ali po domače: kar seješ, to žanješ. Tudi mi vibriramo. Svojo vibracijo ustvarjamo zavestno, kar je žal majhen procent, naša podzavest pa vibrira in magnetizira 24ur na dan 7 dni v tednu. Če želimo res spremeniti svoje življenje, potem moramo spremeniti vibracijo svoje podzavesti. Zavest – stanje blaginje ali stanje pomanjkanja prežema vse aspekte našega bivanja od zdravja, ljubezni, odnosov, materialnega stanja do uspeha.

Vibracija pomanjkanja in vibracija blaginje sta temeljni vibraciji, iz katerih se rojevajo vse ostale vibracije zavesti.

BLAGINJA – širjenje, rast (modro)

zavest

POMANJKANJE – krčenje, stagnacija (rdeče)

Ljudje, ki vibrirajo v pomanjkanju, vidijo v življenju predvsem probleme, krivijo za svojo nesrečo druge, se pritožujejo, kritizirajo, iščejo izgovore, so polni zamer ali strahov, vidijo življenje kot pol prazen kozarec in si mislijo: “Joj pa koliko časa še. Bog zakaj mi to delaš?” Ljudje, ki vibrirajo v vibraciji blaginje vidijo v življenju priložnosti, sprejemajo odgovornost za svoje življenje in kreacije, so hvaležni, veseli sreče drugih, vidijo dragocenost in lepoto življenj, vidijo življenje kot pol poln kozarec in si mislijo, “Mmm super, lahko dam še nekaj svojega notri!”

Sprejemanje je točka prehoda med nižjimi vibracijami zavesti, katerih skupni imenovalec je pomanjkanje, in višjimi vibracijami zavesti, katerih skupni imenovalec je blaginja. Sprejemanje ne pomeni, da ti je všeč, temveč, da sprejemaš in spoštuješ vse Božanske kreacije in njihovo vlogo v svetu. To je točka, ko si v miru z vsem. Običajno je to tudi točka, ko se upiranje življenju prevesi v zaupanje v življenje.

Blaginja ali blagostanje pomeni blago-stanje našega bitja, zavest in vibracija miline, radosti do življenja, zaupanja življenju, da je zate vedno poskrbljeno, da imaš vedno dovolj vsega, kar potrebuješ. Če bi  stanji blaginje in pomanjkanja primerjali z drevesom, potem so to korenine. Srkajo iz zemlje in iz njih raste drevo. Od sposobnosti korenin je odvisno, kako veliko drevo lahko zraste. Tako sta vibraciji pomanjkanja ali blaginje tisti, prek katerih soustvarjamo z univerzumom. Če našo podzavest prežema pomanjkanje, potem nam bo, ne glede kaj bomo ustvarili, še vedno ostal občutek pomanjkanja. Če nas prežema blaginja, potem ne glede kaj ustvarimo v življenju, nas še vedno prežema občutek zadovoljstva do življenja. Višja kot je naša vibracija, več možnosti se nam odpira, vidimo, da nam življenje ponuja več možnosti . Zdi se, da nas življenje podpira, upamo si več, zaupamo si bolj in možnost, da ustvarimo, kar si res želimo, je večja.

Znan je stavek iz svetega pisma iz enega od psalmov po Mateju, ki gre približno takole: “Tisti, ki imajo, bodo imeli več, tisti, ki nimajo bodo izgubili še to”. Dolgo mi ni bilo jasno, kaj hočejo povedati s tem. Prav nič lepo in spodbudno ni slišati. No zdaj vem. V bistvu bi moralo biti:

“Tisti, ki imajo zavest in vibracijo blaginje, bodo imeli več, tisti, ki je nimajo, bodo izgubili še to, kar imajo”.

Stvarstvo se pogovarja in so-ustvarja na temelju zakonov univerzuma. In zato jih je dobro poznati,  razumeti in upoštevati. Tudi izjava, da imamo svobodno voljo je malček pomanjkljiva. Do svojega življenja imamo z zakoni univerzuma enakopravno pravico. Imamo svobodno voljo, če razvijemo svoje zavedanje ter upoštevamo zakone univerzuma ali če jih ne. Zakoni delujejo v obeh primerih.

Ko vibriraš v pomanjkanju potem je ljubiti sebe, resnično, globoko in zavestno res težko, ker se pomanjkanje in ljubezen se izključujeta med seboj. Ko se prestaviš v resnično sprejemanje sebe,  zaupanje sebi in Starniku v sebi, takrat lahko začutiš dragocenost samega sebe ter resnično in globoko ljubezen do sebe.

Vprašanje je, če si eden tistih, ki živi v paradigmi žrtve in pomanjkanja, kako to spremeniti. Zagotovo je samospoznavanje pot do tega.

Najprej se je potrebno res zavedati, kaj počneš, kaj čutiš, kako deluješ, kako čustvuješ. Brez sojenja in brez cenzure.

Drugi korak je, da ugotoviš, zakaj počneš, kar počneš, od kod ti tak podzavesten pogled na svet. En del je podedovan, en del je privzgojen že v zgodnjih otroških letih. Oba dela sta vezana na telo in um – na osebnost. Poleg tega pa nosimo tudi zapise duše. Duša v sebi nosi predvsem vibracijske spomine vseh naših preteklih življenj in globoko hrepenenje in cilj, da se vrne nazaj v stanje enosti, celostnost, da zraste v našo Božansko podobo Jaz sem, ki sem. Ti zapisi so shranjeni v naših čakrah. Seveda si duša izbere takšne starše in okoliščine, kjer bo lahko izpolnila, kar si je zadala.

Tretji korak je, da se zaveš, da imaš izbiro in moč, da se spremeniš, da spremeniš svojo zavest, svojo vibracijo in svoje življenje.

Četrti korak je, da to narediš. Znanje in zavedanje lahko veliko pomagata pri tem. Navzkrižje interesov, ki nastane ob tem ko podzavest vibrira v eni vibraciji zavest pa v drugi, je lahko zelo boleče. Um nori, živčni sistem je preobremenjen in lahko vpliva na telo, ki se odzove z bolečino ali boleznijo. V takih trenutkih je pomembno, da veš, da lahko vsak trenutek sproti zavestno spreminjaš naravnanost, toliko časa, da bo postala samodejna. Mnogi ne zdržijo te faze, se ustrašijo in gredo nazaj v star film. Vendar večkrat, ko okusiš drugo stran, težje je ostati v starih nizkih vibracijah.

Jaz sem dosegla odločilni obrat z meditacijo. Povezala sem se z vsemi ravnmi stvarstva in prosila, da me peljejo v prostor, čas in situacijo, kjer se je moja naravnanost spremenila iz zavesti blagostanja v zavest pomanjkanja. Znašla sem se v življenju in situaciji, tisoče let nazaj, kjer sem bila kot moški v ječi, vklenjena, mučena, izdana. Kot človek sem bila razočarana nad življenjem in ljudmi. Kot Božansko sebstvo pa sem se takrat odločila, da se podam v izkušnje in spoznavanje sebe kot Sebstva v življenjih izgub in takega ali drugačnega pomanjkanja. Ko sem vprašala, če je bil v to, da sem končala vklenjena, vpleten kdo, ki ga poznam v tem življenju, sem dobila jasen odgovor, da je, vendar to ni važno, ker sem se jaz kot Sebstvo sama odločila, da se izkušam čez igre pomanjkanja. In sem se spoznavala v pomanjkanju, ooo jaaa, do sedaj. Ko sem začutila, razumevanje in pomen tega, se je v meni v popolnem miru rodila odločitev, da je dovolj, da lahko izberem in se naravnam na blaginjo. In sem se.  Z vsem zavedanjem in spoštovanjem izkušenj pomanjkanja in vseh svojih kreacij iz pomanjkanja, se odločam živeti blaginjo in kreirati iz stanja blaginje.

Seveda so izzivi, vendar izbiram blaginjo, en dih naenkrat, vsak dih in to priporočam vsakemu.