Afrodita je grška boginja strasti in ljubezni in je povezana s planetom Venera. Afrodita je boginja ki upravlja s področji spolnosti, lepote, nege, fizičnih užitkov, igre, plesa, iskrenosti in transformacije. Afrodita ženskam pomaga, da se dobro počutijo v svojem telesu in s svojo seksualnostjo.
Pomaga ženskam začutiti lepoto svojega telesa in senzualnosti.
V grški mitologiji je Afrodita boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev. Velja za najlepšo boginjo. V rimski mitologiji ji ustreza Venera, v egipčanski pa Hathor. Poznana je kot tista, ki je »rojena v morski peni«.
Po Heisodu je Afrodita hči Urana. Temu je njegov sin Kronos (oče Zevsa) odrezal spolne organe in jih vrgel v morje. Seme se je pomešalo z morjem in morje se je spenilo. V tej peni je nastala Afrodita, ki je na Cipru stopila na kopno, zaradi tega je bil eden glavnih centrov čaščenja Afrodite v Paphoso na Cipru.
Poročena je bila s šepavim Hefajstom, bogom kovaštva in ognja, ki pa ga je stalno varala z nesmrtniki in smrtniki. Med zabavo z Aresom, (Hefajst ju je presenetil, ujel v mrežo in pokazal vsem bogovom) je bil spočet Eros.
Afrodita je ljubila tudi smrtnika – lepega mladeniča Adonisa. Venomer ga je v skrbi zanj prigovarjala naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal. Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem, se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo, so zrasle čudovite rože.
Afrodita je prosila Zevsa, naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Persefoni in pol leta pri Afroditi. To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi).
Številne Afroditine ljubezenske afere so enako močno pretresale tako nebo kot Zemljo, a ena od teh je pripeljala do ene najbolj odmevne vojne starega sveta – trojanske vojne. Na praznovanje (prisiljene) poroke med Pelejem in Tetido (kasneje se jima je rodil sin Ahil), so bili povabljeni vsi bogovi in boginje razen Eride, boginje prepira, ki je iz maščevanja med svate vrgla zlato jabolko z napisom »Najlepša«. Med tremi boginjami Hero, Atenoe in Afrodito, naj bi o tisti, ki ji jabolko pripada odločal Trojanec Paris, ki je izbral Afrodito. S to odločitvijo si je Paris nakopal sovraštvo Here in Atene, ki je najbolj prišlo do izraza v trojanski vojni.
Afrodita predstavlja arhetip ljubimke.
Venera je rimska boginja, ki je prvotno veljala za boginjo plodnosti, zaščitnico vrtov in vinogradov. Bila je Jupitrova hči in Vulkanova žena.
Njen sin Eneja je bil legendarni ustanovitelj antičnega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da Venera lahko pripomore k večji plodnosti ljudi.
Venero v astrološkem jeziku povezujemo z lepoto, ljubeznijo, romantiko. Drugi planet, gledano od Sonca, velja za najlepši planet našega osončja zaradi srebrnkasto belega sija. Kot edini planet sonce obkroži v skoraj popolnem krogu. Njeno leto traja 225 dni.
Petek je Venerin dan. Poimenovanje izhaja iz mitologije.
Boginja Freya (Fria) je tista po kateri je v osnovi poimenovan Friday.
V stari angleščini je bil frigedæg “Freyin dan”.
V latinščini dies Veneris “Venerin dan”
V stari grščini hemera Aphrodites “Afroditin dan”
Skratka petek je čas za negovanje, ženstvenost in užitek.
DIVINE.SI
Avtorica slika Aphrodite/Venus by Brenda_Burk
Vir: Wikipedija