BELI VRATIČ (Tanacetum parthenium) je okoli 50 cm visoka trajnica, ki spada v red košarnic. Ko zacveti, ima na prvi pogled videz sploščenih kamilic in zelo močno diši po eteričnem olju. Ima zelo razvejana stebla, ki nosijo pernato deljene liste. Njegove kobule tvorijo beli jezičasti in v notranjosti rumeni, cevasti cvetovi.
Za razliko od navadnega, rumeno cvetočega vratiča, ne vsebuje strupene spojine tujona. Je zelo nezahtevna rastlina, čeprav se zelo dobro odziva na dobro in odcedno zemljo, sončno lego in tudi redno zalivanje. Zelo dobro prenaša mraz, v ne predolgih zimah ostane celo zimzelen, sicer pa hitro spomladi požene mlade vejice. Zlahka ga vzgojimo iz semen, po vrtovih se rad zaseje tudi sam, s potaknjenci in tudi z delitvijo korenin. Všeč mu je, če ga po cvetenju obrežemo. Ima malo bolezni in škodljivcev, rade ga imajo le listne uši, zato ga sama najraje sadim v bližino kamilic, ki ob vratiču ostanejo skoraj ne-ušive. Izvira iz Male Azije in ima dolgo zgodovino v evropski zeliščni medicini.
Uporabljali so ga predvsem proti glavobolom in mu predpisovali, da je zdravilo proti mrzlici, od koder izvira tudi njegovo angleško ime – feverfew. Zmečkano rastlino so navezali okoli zapestij še preden so se pričeli mrzlični krči. Uporabljamo pa ga tudi za odganjanje moljev in bolh. V koreninah vsebuje snovi, kot so inulin, smole in piretrin, substanco, ki je zelo strupena za hladnokrvne živali in črve. Njegovo ljudsko ime glistnica pa kaže tudi na njegovo nekdanjo uporabo proti glistam.
Že od nekdaj je bil beli vratič cenjen kot varovalno zdravilo proti migrenam, uporabljali pa so ga tudi proti drugim glavobolom. Zaradi prepričanja, da je pregrenak, so ga uporabljali predvsem za zunanjo uporabo. Priljubljen je bil tudi pri porodnicah, saj so z njim pomagale izločiti posteljico po porodu, odpravljal pa je tudi druge motnje v rodilih. Za ta namen so si pripravile »čepeče parne kopeli«.
Listi belega vratiča so zelo grenki in aromatični in jih nabiramo tik pred cvetenjem. Danes jih uporabljamo predvsem za blaženje migren in menstrualnih bolečin.
Lajša tudi spremljajoče simptome migrenskih napadov, kot sta slabost in bruhanje. Deluje protivnetno, sprošča krvne žile, spodbuja prebavo, lajša menstruacije in uničuje notranje zajedavce.
Odsvetuje se sočasna uporaba pri zdravilih za redčenje krvi. Žvečenje enega do treh manjših lističev belega vratiča na dan je priporočljiv odmerek za preprečevanje migren. Ker pa sveži listi lahko povzročijo razjede v ustih, svetujem uporabo tinkture ali čaja. Priporoča se pitje blagega poparka po porodu, da se pospeši čiščenje in tudi okrepi maternico, pa tudi za blaženje menstrualnih bolečin, ki so povezani z počasno prebavo in zaprtjem.
Proti glavobolom in migrenam je učinkovitejša tinktura, ki jo je potrebno pričeti jemati takoj ob prvih znamenjih in sicer v rednih, manjših odmerkih, 5 – 10 kapljic v 1 dcl vode na vsakih 20 – 30 minut. Tudi pri akutnem stanju revmatoidnega artritisa se priporoča uživanje tinkture trikrat dnevno po 30 kapljic, kot dodatek drugim zeliščnim zdravilom. Njegov značaj je grenak, topel in suh.
Poparek belega vratiča
pripravimo tako, da 500 ml vrele vode prelijemo čez 15 g listov. Po petih minutah precedimo in spijemo po požirkih čez dan.
Parna kopel pri boleči menstruaciji
Po pest ognjiča, belega vratiča, pravega pelina, rmana, kamilice, sivke, materine dušice, deljenolistne srčnice, trpotca damo v lonec s tremi litri vrele vode, pomešamo in nato vse skupaj vstavimo v wc školjko ter sedemo nad paro. V zadnjem tednu menstrualnega cikla (teden pred krvavitvijo) opravimo parno kopel trikrat po dvajset minut. Nato 1 uro počivamo. Bodimo previdni, saj je para na začetku zelo vroča. Ponavljamo nekaj mesecev.
Blazinice za odganjanje moljev v omarah
Izkoristimo naravne lastnosti številnih zelišč, ki niso všeč mrčesu in moljem. Platnene ali vrečke iz organze napolnimo s suho mešanico sivkinih cvetov, navadnega in belega vratiča, nemškega rožmarina, pravega pelina. Vrečke spravimo v predale ali jih obesimo na obešalnike v garderobni omari.
Patricija Šenekar