VRBOVA SKORJA, BELA VRBA (SALICIS CORTEX, SALIX ALBA)
Mačice vrb, ki se podaljšajo v dolge, ozke cvetove, so zelo zgodnje znanilke prihajajoče pomladi.
Cvetni prah, ki ga je na vrbovih cvetovih veliko, razveseli čebele, ki se prebudijo s prvimi višjimi temperaturami in sončnimi žarki, alergikom pa povzroči nemalo preglavic.
Vrbe rade rastejo na vlažnih predelih, čeprav jih najdemo tudi ob gozdnem robu. Lubje bele vrbe, ki se v ljudskem zdravilstvu največ uporablja ima protivnetne in blažilne lastnosti. Uporablja se za lajšanje težav z osteoartritisom, ob bolečinah v hrbtu, glavobolih, krči tkiva, pospešuje potenje in izločanje seča, pomaga pri krvavitvah iz pljuč, ledvic …
Uporaba vrbe proti glavobolu in vročini je poznana že dolgo, že vsaj iz Hipokratovih časov.
Ker vpliva na izločanje seča, se izloči tudi več sečne kisline, kar ugodno vpliva na težave protina in sklepnih bolezni.
Ker pomirja bolečine in uničuje klice ima ugoden vpliv na trebušne in črevesne katarje, zasluzenja želodca in črevesja, kolike, driske … zunanje lahko uporabimo izvleček za celjenje ran, odprtih turov, in izpuščajev, grgramo ja ob vnetju mandljev in dlesni, uporabimo ga za kopeli pri premočno potečih nogah in revmi …
Laboratorijski poskusi so pokazali, da imajo učinkovine iz lubja protivnetne in analgetske lastnosti.
Učinkovina, ki je za to najbolj zaslužna je fenolglikozid salicin, ki so ga odkrili pred nekje 150 leti. Ime izhaja iz latinskega poimenovanja za vrbo – Salix. Kmalu so se lotili kemijskega spreminjanja salicina oz. sintetiziranja salicilne kisline, naredili acetilsalicilno kislino in v podjetju Bayer je nastalo zdravilo Aspirin, ki je dobilo ime po rastlini, ki prav tako kot vrba vsebuje silicin, osladu (Spirea), črka a pa označuje, da gre za acetilirano spojino.
Pri današnji proizvodnji aspirina izvlečkov rastlin več ne uporabljajo.
V telesu pa salicilna kislina, ki je pravzaprav zdravilo, nastaja z oksidacijo salicina iz izvlečkov rastlin.
Čaj bele vrbe se uporablja za blažitev bolečin, koristen je tudi kot preventiva pred srčnim napadom, saj tako kot aspirin redči kri in zavira ali preprečuje nastajanje krvnih strdkov v krvi, ki lahko vodijo k srčnemu infarktu ali kapi. Salicilna kislina zmanjša tveganja smrti z nestabilno angino pektoris.
Vrbova skorja je sicer pri bolečinah zelo učinkovita, vendar zna dražiti želodec v zelo velikih količinah, vendar zaradi součinkovin, ki so prisotne in imajo medsebojno sinergijsko delovanje ni tako dražeča kot sintetična salicilna kislina. Kadar se moramo izogibati aspirinu, tudi vrbe ne smemo uživati. Še posebej to velja, kadar jemljemo zdravila za redčenje krvi. Učinkuje lahko tudi s pomirjevali.
Otrokom in mladostnikom se uporaba acetilsalicilne kisline odsvetuje, zaradi podobnosti v delovanju z naravno, se tudi uporaba vrbe odsvetuje. Lubje bele vrbe nabiramo pozno jeseni, pozimi ali pomladi na mladih 2 – 5 let starih vejah, dobro ga posušimo in spravimo v temne kozarčke. Večina učinkovin iz vrbove skorje je topnih v vodi in alkoholu. V praktični uporabi prevladuje uporaba skorje bele vrbe, vendar lahko uporabimo tudi skorje drugih vrst, predvsem S. purpurea, S. fragilis, S. daphnoides …
Čaj bele vrbe
2 žlički lubja bele vrbe vsujemo v 250 ml vode in kuhamo 10 minut. Pijemo do 3x dnevno. Ob glavobolu mu lahko dodamo 30 kapljic tinkture belega vratiča. Čaj se tradicionalno uporablja za blažitev vseh vrst glavobolov, zlasti vročinskih in z zdravnikovim dovoljenjem lahko z njim nadomestimo tudi tableto aspirina. Če mu dodamo enako količino brezovega listja in vražjega kremplja, ga pijemo za lajšanje težav z revmo in protinom. Čaj lahko pijemo približno tri tedne, nato naredimo tedenski premor.
Obloge iz skorje bele vrbe
Posušeno skorjo zmeljimo v prah. Uporabimo jo za obloge na kurja očesa ali za boleč nožni palec. Na prizadete predele nanesemo pasto, ki jo dobimo, če prahu bele vrbe dodamo nekaj vode ali limoninega soka.
Patricija Šenekar