BAZILIKA (Ocimum basilicum)
Mož, ki od ženske dobi baziliko, jo bo vedno ljubil. (Thomas More).
Nežno pikantni okus in opojni vonj bazilike spravljata tako kuharje (ice), kot vrtičkarje v veselo razpoloženje. Baziliko lahko posejemo v lončke in jih, ko se ozračje otopli, presadimo na vrt. Dobro se počutijo na zaščitenem in sončnem mestu, dobro preskrbljene z vlago, vendar na zemlji, ki je odcedna. Sadimo jih okoli 30 cm narazen. Bazilika prične hitro rasti pri temperaturah nad 16°C in je zelo občutljiva na zmrzali. Dobro se počuti tudi med drugimi rastlinami, saj jo te ščitijo pred premočnim opoldanskim soncem.
Bazilika ima veliko število oblik, barv, okusov in vonjev, od citronke, janeža, limone, klinčkov, cimeta, materine dušice in drugih začimb, do sladke kafre in kadila. Vzgojili so veliko vrst dišečih bazilik, kar velja zlasti za Sredozemlje. Jedrnate oblike bazilike z majhnimi listki so priljubljene v Grčiji in tudi na naših okenskih policah. Vrste z barvastimi listi pa se uporabljajo kot sodobne okrasne rastline, so pa tudi za kulinarične namene. Nekatere so lepe trajnice, drevesna bazilika npr. tudi razpon barv je pri njej od bledo zelene do temno rdeče, škrlatne barve. Pri nas pa se največ uporablja dišeča bazilika z velikimi listi.
Ta priljubljena dišavnica izvira iz tropov in Indije, kjer je poleg lotosa prav gotovo najsvetejša rastlina. Tam pravijo, da odpira srce in um ter posreduje energijo ljubezni in predanost. Imajo celo sveto baziliko – tulsi (Ocimum sanktum), ki jo zelo častijo. Imajo jo v vsaki hiši, ker prečiščuje prostor z absorbiranjem pozitivnih ionov. Pravijo, da je prežeta z božanskim bistvom, zato nad njo prisegajo, da bodo govorili resnico celo na sodiščih. Posreduje zaščito božanskega, tako, da prečiščuje avro in krepi imunski sistem. Tulsi je tudi moja najljubša bazilika za čaj, ki ima blago sladek in hkrati pikanten okus po pimentu. Dodajam jo predvsem v zimske, ogrevalne čajne mešanice ali jo pijem samo. Tudi v stari Grčiji je bila kraljevo zelišče, za današnjo slavo, pa se mora vendarle zahvaliti italijanski kuhinji. In tudi pri nas je poznana bolj po prijetnem okusu, kot po zdravilnih učinkih.
Najboljša je, kadar njene aromatične liste in nastavke cvetov potrgamo tik pred uporabo. Zelo je občutljiva na stik s kovino. Njeni listi kmalu počrnijo, zato jih raje natrgamo s prsti. Tudi pri kuhanju njeni listi potemnijo in izgubijo tudi okus, zato ji jedem dodajamo, ko so te že pripravljene oz. tik pred serviranjem. Sveži listi se odlično ujamejo z paradižnikovimi jedmi, kumarami, solatami, jajčevci, fižolom, gobami, siri in smetanovimi namazi in čaji. Je tudi naravno razkužilo. Sveža dišeča bazilika je zelo aromatična, ima izrazit vonj in okus po janežu, lahko jo obožujemo ali pa ne. Posušena ima okus po kariju in ni posrečen nadomestek za sveže lističe.
S poparkom njenih (svežih) listov in nežnih stebelc bomo spodbudili prebavo, pomirili živce in pregnali žalost. Ker ima antibakterijsko in razkuževalno delovanje, je dobra pri urejanju prebave, zastrupitvah prebavil, pomaga pri odpravljanju trebušnih krčev, napetosti in zaprtju.
Posebna sestava njenih eteričnih olj pomaga pri umskih obremenitvah in izčrpanosti. Spodbuja koncentracijo, poživlja telo ter spodbuja ostrino čutov, krepi živčno tkivo in krepi spomin. Baziliko pijemo kot čaj z medom za ostrino uma. Poznano je tudi njeno pozitivno delovanje pri vnetjih ledvic in mehurja, tudi pri pekočem uriniranju. Po sv. Hildegardi je priporočljiva tudi pri vnetjih pljuč, vročini, okužbah. Svetovala je, da se skuha v vinu in osladi z medom. Ker deluje ogrevalno na telo, je uporaba čaja iz bazilike na mestu pri pospeševanju potenja pri prehladih. Grgranje bazilikinega nesladkanega čaja pomaga tudi pri vnetju grla in hripavosti, spiranje ust z njim pa v boju proti paradontozi. Za lajšanje težav s kožo, kot so glivična vnetja, pa uporabimo sveži sok iz bazilikinih listov.
Ker spodbuja nastajanje materinega mleka, jo lahko v čajnih mešanicah uživajo mlade mamice, pa tudi otroci, kadar imajo trebušne krče. Izogibati pa se je potrebno uživanja velikih količin bazilike med nosečnostjo, saj lahko spodbuja krčenje maternice. Zato pa jo lahko kombiniramo v čaju, ki ga pijemo ob porodu, skupaj z malinovimi in robidovimi listi. Slednji bodo poskrbeli za mehčanje porodnih kanalov, z baziliko pa bo vse skupaj lažje in lepše. Z njo si pomagamo tudi pri izostali ali prešibki menstruaciji. Izboljšuje tudi kri, saj je dober vir železa. Z njo pa si lahko pomagamo še pri uravnavanju krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi.
In zdaj je tudi čas, da uživamo v njenih močeh ali, da njeno svežino ohranimo tudi za zimo.
Bazilikin pesto
80 g sveže bazilike
60 g pinjol ali olupljenih mandeljev
3 žlice sveže naribanega parmezana
sol, poper
200 ml olivnega olja
Baziliko, pinjole in sir zmeljemo v multipraktiku, dodamo olje, sol. Hranimo v kozarčku v hladilniku.
Bazilikino olje
Kozarec napolnimo po plasteh z baziliko, ki jo potresemo z malo soli. Nato do vrha napolnimo z oljem. Po nekaj dneh precedimo. Za intenzivnejši okus, lahko v isto olje namočimo sveže liste. Z njim začinjamo jedi, ga uporabimo za marinade…
Pečene palačinke z bazilikinim nadevom
Nadev: 1 majhno čebulo prepražimo na žlici masla. Dodamo 250 g gob, 2 stroka česna, prepražimo
in ohladimo. Premešamo z 250 g kremnega sira, dodamo 2 jajci, sol, poper in pest natrgane bazilike. Nadevamo palačinke jih prelijemo z kislo smetano z jajcem in tremi žlicami parmezana in pečemo 20 minut na 180°C.
Patricija Šenekar