Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Taja

Mabon

Mabon, Jesensko enakonočje, 21. september
Ključ: Pobiranje, skupnost, zaključek
Simbol: Vino, storži, koruza, granatno jabolko
Kristal: Safir, Lapis Lazuli, Karneol

Mabon je keltski bog svetlobe. Jesensko enakonočje je pomemben keltski praznik, je opomnik ravnovesja in harmonije. Glavne teme tega praznovanja so harmonija in uravnoteženost. Sonce vstopi v tehtnico in uravnovešanje teme in svetlobe je v ospredju.. Zopet sta noč in dan enako dolga, le da so sedaj energije noči močnejše. Je čas druge jesenske žetve.

Ta praznik je zelo povezan s pobiranjem grozdja in bogovi kot sta Dioniz in Bacchus sta v tem času zelo prisotna. To je čas užitka, praznovanja, čutnosti in senzualnosti.

To je čas, ko svojo pozornost posvečamo pripravi na zimske mesece pred nami. Pomembno je spoštovati zrnja iz katerih nato zrastejo nove rastline.

Z jesenskim enakonočjem nastopi vladavina nadangela Uriela, ko začutimo željo po učenju, po modrosti, po globokem notranjem razumevanju življenja in vsega kar je.

Jesensko enakonočje prestavlja čas ravnovesja, ko se moramo ustaviti in spočiti. Je točka enotnosti med svetlobo in temo, ognjem in vodo, jinom in jangom. Uravnovesiti je potrebno vse dele sebe, tako aktivni kot pasivni del, tako znano kot tudi neznano, zunanje in notranje popotovanje, vidno in nevidno.

Pomembno je, da znamo uživati v sadovih svojega dela. Poglejte svoje življenje, kaj ste že dosegli, kaj še želite doseči, kaj iščete in ponovno ocenite smer v katero ste namenjeni. Stopite v stik s svojo pravo naravo in se namesto v zunanji svet bolj pogosto zazrite vase.

Hvaležnost je tista, ki vam bo pomagala uravnovesiti stvari v sebi. Ker je to čas druge žetve, ko je hrana v večini spravljena, je čas za zahvalo. Bodite hvaležni za vse kar že imate, za vso hrano in vsa Zemljina darila, vse njene vire, ki jih uporabljamo.

To je čas, ko je pomembno, da se zavemo, da sta tako dajanje kot prejemanje enako pomembna. Cenite svoje notranje čute, jih razvijajte in jim sledite, naučite se zaupati svoji intuiciji in slediti svojemu srcu. Poiščite ravnovesje in celostnost v svojem telesu in v svojem življenju. Poiščite ju v svetu!

To je čas, ko začnemo ceniti vitalno energijo življenja, to strast s katero kreiramo življenje, kajti v naravi vitalnost počasi usiha in nas opominja na pomen počitka in notranje regeneracije.

Inanna je boginja neba, ki pomaga da se prilagodimo univerzalni zavesti. Ta svet vidi v popolnosti in povezanosti. Boginja miru, ljubezni, prerokovanja in vodstvenih sposobnosti. Med drugim nadzoruje tudi nastajanje vina. Pomaga nam, da sprejmemo svoje temne plati in da nam pove, da je včasih potovanje v podzemlje naša pot v celostnost. Innana je tista, ki nas bo v septembru vodila v notranje podzemlje, tako kot se je samaspuščala skozi podzemlje in prešla svojo iniciacijo iz teme v svetlobo, jo mora tudi vsak posameznik pri sebi.

Alkemična izkušnja ločevanja omogoča razumevanje kje smo se ločili od enotnosti. Iščemo kaj nas ločuje od univerzalne ljubezni in duhovne poti. Iščemo svinec, ki nas vleče navzdol, da ga lahko transformiramo v zlato. Gre za uravnovešanje znotraj nas, ko oba dela povezujemo v celoto. Ločenost preobražamo v enotnost. Dogaja se alkemična poroka, združitev Sola – sonce in Lune -mesec. Gre za združevanje janga z jinom, enotnost zavednega z nezavednim, notranjega z zunanjim. Alkemični zakon kot je zgoraj je spodaj in kot je znotraj je zunaj opisuje to načelo enotnosti in povezanosti z vsem kar je.

Zrak je povezan s tehtnico in z Merkurjem, zrak je element komunikacije in govora. Dihajte! Globoko dihajte in predihajte sebe in ves svet. Uporabite zvok, zvonce za čiščenje prostora in sebe. Ta dan lahko počastite z gongi, z zvonci, pojočimi posodami.

DIVINE.SI

Izguba moči v odnosu…

Dogovorili sva se za sestanek. In takoj ko sva sedli mi je rekla, da se počuti kot največja zguba na svetu. Vzdihnila je in nadaljevala, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se našel nekdo, ki bi ji pomagal, da bi jo podprl, ji dal občutek, da je njeno življenje vredno.

Podelila je, kako se je vsa svoja leta v partnerstvu razdajala za moža in otroke. Ona je bila vedno na zadnjem mestu. Če je še kaj ostalo, in ponavadi ni, potem je naredila nekaj zase.

In po desetletju, ko so otroci rasli in dveh desetletjih, ko so zgradili hišo in nato po treh desetletjih ji je mož, ko sta si končno enkrat vzela čas za skupne počitnice v hotelu, na hotelski plaži, ko si je ogledoval ženske okoli sebe, rekel: »Poglej vse te ženske, kako so urejene in lepo oblečene, kaj pa ti?«
Zadelo jo je v srce, ko se je zavedla, da je tri desetletja živela življenje za nekoga drugega, da se je žrtvovala in je upala, da jo bo njen moški rešil. In ko je končno dočakala, da jo je peljal nekam, da jo je odrešil, končno, je šla iz dežja pod kap.

Pri svojih petdesetih je dojela, da mora nekaj narediti zase.

In zdaj je sedela z menoj.
Obsedeli sva v tišini.
Vedela sem, da bo karkoli bom rekla, naletelo na gluha ušesa.
Zato sem bila modro tiho.
Tisto, kar sem vedela je, da mora nehati pričakovati, da jo bo kdorkoli lahko odrešil.

Iz lastnih izkušenj vem, da je takrat, ko se ti v življenju dogajajo veliki premiki, zelo mikavno razmišljanje, da bi poiskala nekoga, ki te bo rešil. Seveda se tega ne zavedaš.
Igra se odvija povsem na nezavednem nivoju.

In včasih imaš to srečo, da je ob tebi nekdo, ki ti ne pusti, da igraš igro žrtve.
Moj dragi mi zelo jasno in glasno pove, da se on tega ne gre in da naj se grem kar sama igrat ubogega jaza, kar je precej težko.
Ne vem, če si v svojem odnosu to že ugotovila; če si sama v svoji igri sploh ni zabavno.
Potrebuješ nekoga na drugi strani, da se s teboj igra tvojo igro.
Je res, ali je res?

V odnosu običajno preigravamo igro žrtve in tirana.

Tretji v tej igri je običajno simpatizer ali rešitelj. Gre za trikotnik v odnosu.

Po mojih izkušnjah se arhetip žrtve običajno prvič pojavi v otroštvu, ko ne dobiš nečesa, kar si želiš ali potrebuješ; takrat ko s teboj grdo ravna eden od staršev, kakšen vrstnik, brat ali sestra, ali učitelj; ali pa takrat, ko te po krivici obtožijo ali te kaznujejo za nekaj, česar nisi naredila.
Pojavi se bes ob krivici, če je oseba, ki te je prizadela, večja ali močnejša. In ta bes, ta »sveta« jeza kaže na to, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno.
In zato, ker za tvoje potrebe ni poskrbljeno, pogosto stopiš v arhetip žrtve v sebi

Nauk povezan z arhetipom žrtve terja, da presodiš o svojem odnosu do moči, še posebej v medsebojnih stikih z ljudmi, ki se vrtijo okoli avtoritete in potrebe po postavitvi osebnih meja.

Mučeništvo in samopomilovanje sta pogosto povezani z arhetipom žrtve.

V svoji igri sem pogosto mislila, da jaz rešujem, v resnici pa sem vseskozi čakala na rešitelja.
Ko se počutiš kot žrtev, svojo moč predajaš osebi na drugi strani (katerikoli avtoriteti, pa naj bo to mož, šef v službi ali oče), da te vodi kakor ve in zna.

Izziv je v tem, da se partnerstvo nikoli ne odvija, kot bi si želela, če si na gugalnici avtoritete na eni strani in otroka na drugi. Če si v igri predaje moči osebi na drugi strani, se pogosto počutiš šibka, nemočna, ujeta v odnosu, ki si pravzaprav sploh ne zasluži te besede.

Odnos naj bi bil temelj za občutek svobode pri moškem in ljubezni pri ženski.
Gre za sodelovanje in soustvarjanje.

V igre moči se ujameš, ko se počutiš, da nisi dovolj dobra.
Ko v sebi skrivaš nesigurnost in potem poskušaš biti močnejša od drugih.
To, česar se pogosto ne zavedaš je, da vedno, ko poskušaš drugega prepričati, da si močnejša, ne upravljaš s svojo energijo in jo pravzaprav sama razdaš.
V resnici ti nihče ne more vzeti moči, lahko pa mu jo sama predaš, kjer je pogosto, vsaj pri ženskah zadaj računica. Če jaz naredim tole zanj, bo on meni naredil tole.

Če jaz poskrbim zanj in naredim vse, da mu bo fino, ga pedenam, mu perem, kuham in poskrbim, da bo zadovoljen, bo on dal meni to kar potrebujem jaz.
Ob tem, da pogosto ne veš, kaj bi rada in upaš, da bo to vedel moški na drugi strani in ti to dal.

In tukaj se vedno znova znajdeš v žrtvi, v občutku, da so te izkoristili in spet greš v nov cikel iskanja rešitelja, ko zdaj iščeš primerno prijateljico, ki bi se ji lahko potožila, da je to, kar se ti dogaja nepravično.

Izziv je v tem, da pogosto odnose naredimo precej bolj težke, kot dejansko so.
Pogosto je vse v interpretaciji. In ko čutiš, da je odnos le še rutina, da si otopela v ne-čutenju, da je negotovost način življenja in ljubosumje del vsakdana, se je potrebno ustaviti.

Prvi korak je vedno, da se ustaviš v tej kletki za hrčke in nehaš poganjati kolo.
Soočenje s tem kjer si je vedno prvi korak. Prepoznava je ključna.

In ko se ustaviš in pogledaš okoli sebe je običajno prva reakcija bolečina ob spoznanju, kje se trenutno nahajaš. Vendar je to izjemno pomemben korak.

Drugi korak je priznanje. Potrebno si je priznati, da si v vlogi žrtve in da igraš igro, ki ti v tistem trenutku ustreza, kar je vse prej kot lahko.
Vendar v skladu s starodavno biblijsko resnico velja, da je Resnica tista, ki vas bo osvobodila. Povej si Resnico.

In ja, pogosto Resnica boli.
Boli spoznanje, da ti soustvarjaš to igro, da ti ravno tako poganjaš to kolo v kletki za hrčke in tečeš v krogu.

In ko si poveš resnico, šele potem lahko izbereš, da želiš stvari delati drugače.
Ko izbereš na novo je pomembno razumevanje, da se moraš zavezati, da se tega dogovora, ki ga skleneš sama s seboj, tudi držiš. V nasprotnem primeru boš ponovno izdala sama sebe.

Iskrenost je izjemno pomembna v odnosu, pomembno je, da si odkrita in poveš kaj si želiš in kaj potrebuješ. Potrebno se je soočiti s svojimi strahovi; kaj pa če me ne bo imel rad, če povem kaj si želim, ker brez iskrenosti hitro zapadeš v ugajanje in temu neizogibno sledi občutek, da si žrtev in da se to dogaja tebi in ne zate. Pogosto potem prideš do obtoževanja kaj ti oseba na drugi strani dela.

Odprta, iskrena komunikacija v povezavi s tem, kaj čutiš je ključnega pomena.
In če je ob tem ranjena oseba na drugi strani, je pomembno, da stojiš s sabo in za sabo, da ne padeš takoj v potrebo po ugajanju, ki te vedno znova vrne na isto mesto – da se počutiš žrtev.

Na tem mestu naj omenim, da vlogo žrtve preigravamo v odnosu do različnih stvari in ne zgolj ljudi. Lahko se počutiš žrtev zdravja, denarja, okoliščin in tako iščeš rešitelja v zdravilih, denarju ali okoliščinah nad katerimi se pritožuješ.

Pomembno je razumeti, da si v odnosu s seboj, z ljudmi okoli sebe, pa tudi s predmeti in tudi z denarjem.

Odnosi običajno niso nekaj, kar bi bilo logično, smiselno in predvidljivo.
Zato je pomembno, da se zavedaš, da so tvoji odnosi tvoji. Ti upravljaš s svojimi odnosi. In ti imaš v rokah moč, da jih spremeniš. S tem, ko preobražaš sebe, v sebi.

Če imaš težave v svojem odnosu jih rešuj TI. Nihče drug ne ve kako se počutiš in ne more biti zares v tvojih čevljih. Nihče se ne more pogovarjati v tvojem imenu. Prevzeti moraš odgovornost za to, kar soustvarjaš in to je najtežji del te igre, ki jo imenujemo odnosi.
Da prenehaš krivite druge, ker če bi se pa on spremenil, potem bi bilo pa vse čisto drugače!

Vsak mora živeti svoje življenje in vsak ga živi na svoj edinstven način.
Vsak čuti v svojem srcu ogenj, ki gori za določene ljudi.
Odgovornost vsakega posameznika je, da izbere ali je odnos zanj ali ne in kakšen.
Zato vzemi svojo moč nazaj in začni živeti in se odločati Zase.

To je pot, ki te bo vodila v to, da boš odrešila samo sebe.
Tako kot je to naredila ženska iz začetka zapisa.

Kako?
S poznavanjem sebe.

S tem, da zavestno ustvariš odnos s seboj, s svojim moškim in s svetom. Kajti odnosi so vse.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Bolečina izgube…

Ko je že tretji dan ni bilo domov, smo se začeli spraševati kaj se je zgodilo z njo.
Šla sem do vseh sosedov in spraševala, če so jo videli.
Prehodila sem sosedov travnik in gozd, kjer se je zadrževala.

Četrti dan sem vedela, da se je nekaj zgodilo. In ko se je potem, ko sem jo klicala v mislih pojavila na vratih v energijski obliki, sem vedela, da je zapustila to raven.

Vstopila je v hišo in se po stopnicah vzpela do sobe moje starejše hčerke.
S svojimi notranjimi očmi sem jo opazovala in v sebi čutila bolečino.
Toliko žalosti se je dvigalo nekje iz globin. Čutila sem koktajl občutkov.

V sebi sem vedela, da je ne bomo več videli. Da je odšla.
In nihče me ne bi mogel pripraviti na občutke, ki so me preplavili.

Dokler ne odidejo v resnici sploh ne veš kako zelo so del tvojega življenja.
Kako obogatijo tvoj vsakdan in v dom vnesejo veselje in toplino.

Naša črna sfinga je bila z nami dobrih 15 let.
In v teh letih sobivanja je postala del naše družine.

Tisti, ki živali nikoli niso imeli, se pogosto čudijo, kako lahko nekdo, ki je dom delil z živaljo, žaluje, ko le-ta umre. Proces žalovanja za hišnim ljubljenčkom, s katerim si 15 let delil življenje, tako vesele in žalostne trenutke, lahko traja. To vem.

Vendar je kljub temu smrt nekaj, kar te zaznamuje.
Pa v resnici sploh ni pomembno ali umira oseba, žival ali odnos.

Izguba je lahko izjemna priložnost, da odpreš svoje srce na široko in povečaš svojo kapaciteto, da avtentično ljubiš sebe.

In proces, skozi katerega te izguba vodi, je povezan s petimi stopnjami žalovanja, ki jih je v svoji knjigi On Death and Dying (1969) fenomenalno opisala Elizabeth Kübler-Ross. V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj, s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji:

Zanikanje — “V redu se počutim.”; “To se ne more dogajati meni.”; “To je pomota.”
Jeza — “Zakaj jaz? To ni pravično!”; “Kako se to lahko dogaja meni?”; “On je kriv!”
Pogajanje — “Vse bom naredila za še nekaj skupnih let.”; “Plačala bom, kolikor bo treba, samo da …”
Depresija — “Tako žalostna sem, vse je brez zveze.”; ” Itak bom kmalu umrla, to nima smisla.”; “Pogrešam svoje najdražje, zakaj bi sploh nadaljevala?”
Sprejemanje — “Vse bo okej.”; “Ne morem se več boriti s tem, raje sprejmem.”

Fazi šoka, ko večkrat pomisliš, da vse skupaj ne more biti res, da so le slabe sanje, sledi reakcijska faza, v kateri se pojavita jeza in občutki krivde (če bi le prej opazila, da nekaj ni v redu, če bi bila bolj pozorna in bi bila več časa z njo), pa zanikanje in depresija.

Iz druge faze sem postopoma prešla v fazo predelovanja. Še vedno sem v njej.

Pravijo, da takrat, ko je predelovanje zaključeno, sledi zadnja, četrta faza nove orientacije.

Bolečino izgube pa ne doživljaš le ob izgubi ljube osebe ali živali.
Kakršnakoli izguba te vodi skozi te iste faze, skozi katere se moraš premakniti.

Ko sem se pogovarjala s svojo stranko o njeni izgubi službe, je z menoj delila, kako uničujoče je nanjo vplivalo razkritje resnice. Ko se je morala soočiti s svojimi pričakovanji, ki so bili v nasprotju s tem, kar se je v resnici zgodilo.

Ugotavljali sva, da je izguba nečesa, kar ti je ljubo vedno šok.
In kako se premikamo skozi žalovanje, ki sledi izgubi.
Premlevali sva odzive, ne glede na to, da vsak potuje skozi na svoj način in v svojem tempu.

Zato je pet stopenj, ki sem jih podelila malo višje pot, kjer se lahko vedno znova vračaš nazaj in ponavljaš prejšnje stopnje, dokler resnično ne sprejmeš situacije v celoti.

Ob tem sem se spomnila, kako sem skozi teh pet faz potovala tudi takrat, ko sem izgubila varno povezanost v odnosu, ki mi je veliko pomenil.

Prva faza, skozi katero potuješ, je zanikanje, kjer ne moreš dojeti in si priznati, da je odnos zaključen. Ko je mene zapustil fant, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se sprijaznila z dejstvom, da sem ostala sama. V tem času sem še vedno hodila k njemu, ga klicala in danes vem, da sem mu morala iti pošteno na živce, ker ga nisem pustila pri miru. V tej fazi se nikakor nisem mogla sprijazniti z realnostjo in brez dvoma sem zanikala, kako močno me je vse skupaj potrlo.

Temu običajno sledi jeza. Ko ti realnost pride do živega in dojameš, da je resnično konec, je značilno, da želiš na vsak način vedeti, zakaj je do tega prišlo. V tej fazi sem samo sebe najedala, kaj je narobe z menoj in zakaj se je to zgodilo prav meni. »Zakaj jaz?« je pogosto vprašanje v tej fazi, na katero nikoli ne dobiš zadovoljujočega odgovora. Oseba, ki je bila zapuščena, se počuti izdano, kar v njej vzbudi ogromno jeze. V tej fazi pogosto vznikajo na površje vse situacije in okoliščine, kjer si ugajala in se prilagodila za ljubo miru ali v dobro osebe, ki je odšla, kar prebuja jezo in bes. Žal so tarče jeze pogosto prav tisti ljudje, ki poskušajo ali želijo pomagati.

Temu sledi želja po pogajanju, kar pogosto vodi v željo po tem, da bi se pogodila, kjer je ponujeno marsikaj. V tej fazi je značilno, da bivši partner obljublja, da se to, kar je povzročilo zlom odnosa, ne bo ponovilo. In tukaj slišimo obljube, da se oseba lahko spremeni in je pripravljena narediti vse za novo priložnost. Pogosto smo ženske v tej fazi pripravljene sebe še bolj ponižati in pogosto se čudim zgodbam, kjer ženske vzamejo svoje bivše može nazaj v odnos po nekaj mesecih ali letih, ko se zgodbe, ki so jih začeli, ne končajo, kot so sprva pričakovali.

In kadar prošnje ne zaležejo in ne prepričajo partnerja, da bi ostal, sledi apatija. Depresija, ki vznikne, ima svoj namen, kajti to je način, kako razpleteš povezave, ki si jih ustvarila, ko si bila v odnosu. Vezi so predmet izmenjave energije, ki poskrbijo, da smo v odnosu zainteresirani in da vlagamo svojo energijo v odnos. To, na kar pogosto pozabljamo, je, da je izmenjava lahko pozitivna in ljubeča ali pa je negativna in sovražna. Dejstvo je, da imajo naši možgani raje negativno vez kot pa nobene.

Zato psiha potrebuje čas, da presortira stvari v notranjosti, da obnoviš svojo avtonomnost in svoje življenje postaviš na novo. Velika večina žensk, s katerimi prihajam v stik, pravi, da potrebujejo 7 do 8 let, da se naravno premaknejo skozi fazo žalovanja za izgubljeno ljubeznijo in stopijo v zadnjo fazo sprejemanja.

Slabo podprta izguba ljubezni in slabo zaceljeno srce lahko osebo spremenita v žrtev te izgube za vse življenje.
Žal ne drži, kar pravijo, da čas celi rane. Ti jo zaceliš.
S strtim srcem moraš ravnati enako kot z zlomljeno kostjo.
Predstavljaj si, da si zlomiš nogo in ti zdravnik pri pregledu reče: Samo čas ji dajmo, kmalu se boste počutili bolje. Zlomljeno srce, tako kot zlomljena noga, potrebuje nego, da se pravilno zaceli.

Faza sprejemljivosti s seboj prinese pomirjenost s tem, da je odnos končan.
S tem pride tudi čas za premik naprej. In razhod postane priložnost za preboj, kjer travmo spremeniš v zmago.

Ena najmodrejših stvari, ki jih lahko narediš, je, da čustva ob razhodu uporabiš kot katalizator za svoje prebujenje, za svoj razcvet, da resnično postaneš ta ženska, ki ti je namenjeno Biti.

Kajti bolečina razhoda vedno razkrije vse tisto, kar si leta pometala pod preprogo.
Vse tisto, kar si leta zanikala, te zdaj gleda naravnost v oči in soočena si z vsemi načini, kako si svojo moč dala v roke drugi osebi v upanju, da te bo rešila. Vse pride na površje v pregled, kar je lahko preplavljajoče.

Ko si v fazi prehoda, se nimaš kam skriti.
Življenje te je odprlo, in kot pravi Leonard Cohen v svoji znani pesmi: »V vsaki stvari je razpoka. Tako svetloba vstopa.«

Svetloba te sili v rast, sili te naprej in tvoja izbira je, ali greš v korak s tem ali se upiraš.
Lahko se izgubiš v otopelosti, depresiji in popolnoma izgubiš vero v ljudi, kar vodi v zapiranje vase in izolacijo.
Če se zapreš in vdaš ter uporabiš razočaranje kot izgovor, da se skriješ, v upanju, da te tovrstna bolečina nikoli več ne bo dosegla, se ti lahko zgodi, da v procesu izgube ljubezni izgubiš tudi stik s seboj, kar je precej bolj boleče.

Lahko pa bolečino izgube ljubezni uporabiš, da razkriješ in se v sebi spogledaš z iluzijo, ki jo dopuščaš že dlje časa, in z vzorci, s katerimi se do tega trenutka preprosto nisi bila voljna spogledati.
Izbira je vedno zgolj in samo tvoja.

Izziv pa brez dvoma leži v tem, da dokler svoje rane ne zaceliš, ne boš z zaupanjem in odprtostjo vstopila v nov odnos, ker boš v naslednji odnos nesla to, česar v tem, ki se je pravkar končal, nisi predelala v sebi.

Ne pozabi, sebe vedno neseš s seboj!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Brezčasna skrivnost lepote

Za privlačne ustnice govorite prijazne besede.

Za ljubke oči iščite dobro v ljudeh.

Za vitko postavo delite svojo hrano z lačnimi.

za lepe lase otrokom dovolite, da se s svojimi prsti enkrat na dan sprehodijo skozi nje!

Za lepo držo hodite z zavedanjem, da nikoli ne hodite sami!

Ljudje, več kot zgolj stvari je potrebno obnoviti, oživiti in prebuditi.

Ne zavrzite nikogar.

In zapomnite si, kadarkoli potrebujete pomoč, jo boste našli na koncu vsake od vaših rok.

Zrelost bo razkrila, da imate dve roki: eno, da pomagate sebi, in drugo, da pomagate drugim.

Lepota ženske ni v oblačilih, ki jih nosi, postavi ali načinu, kako si počeše lase.
Lepota ženske se odraža v njenih očeh, ker so to vrata v srce, kjer najdemo ljubezen.

Lepota ženske ni v modnih ličilih, resnična lepota se zrcali v njeni duši. To je skrb, ki jo ljubeče daje, strast, ki jo kaže.

Lepota ženske je z leti večja.

Sam Levenson
Objavljeno oktobra 1999

V nasprotju s tem, kar mnogi mislijo, Audrey Hepburn ni napisala te čudovite pesmi, Sam Levenson je napisal “Time Tested Beauty Tips” za svoje vnuke, in to je bila ena Audreyenih najljubših pesmi. Pripisalo so ji to pesem po njeni smrti, ker jo je rada brala svojim otrokom.

Baldrijan

BALDRIJAN ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)
Če iščemo baldrijan v naravi, ga najdemo na vlažnih, nižinskih travnikih. Ima visoka, votla cvetna stebla iz katerih poganjanjo pernato deljeni, ozki, suličasti listi. Mladi poganjki so temno rdeči, kasneje ozelenijo. Stebla v maju ali začetku junija, nosijo velike, goste, bele ali bledo rožnate kobulu podobne glavice, sladko dišečih cvetov. Lahko ga gojimo tudi na vrtu. Če raste na suhih podlagah, je lahko vsebnost učinkovin višja, močnejša pa je tudi njegova aroma. Že stoletja se baldrijanovi pripravki uporabljajo kot zdravilo, ki pomaga k spancu in sprostitvi.

Najvažnejši del baldrijana pa je njegova korenika s koreninicami. Iz njih pridobivamo ekstrakt in alkoholni izvleček. Tudi posušene korenine se lahko uporabijo za čaj. Korenine izkopavamo jeseni, oktobra ali novembra, lahko pa tudi januarja ali februarja, če zemlja ni zamrznjena. Koreninice dobro očistimo in hitro posušimo. Baldrijan lahko razmnožujemo s semeni.

Baldrijanove korenine vsebujejo eterično olje z značilnim baldrijanovim vonjem, ki še najbolj ugaja domačim mačkam. Med učinkovinami v koreninah je izovalerianska kislina, ki je vzrok za pomirjevalno delovanje baldrijana. S baldrijanom si lajšamo tudi razne živčne motnje, živčno izčrpanost, stres, živčno prebavne motnje in krče, nespečnost. Uporablja se tudi ob razburjenju, nemiru, migreni, pri težavah v menopavzi, skratka pri živčni prenapetosti. Sprošča tudi mišice. Vpliv pa ima tudi na srce in krvni obtok.

Čaj iz baldrijanovih korenin lahko pripravimo na dva načina. 3g ali čajno žličko zdrobljenih koreninic preko dneva ali noči namočimo v skodelici hladne vode in ga pogretega popijemo ali pa koreninice prelijemo z vrelo vodo in pijemo po požirkih preko dneva ali pred spanjem. Popijemo ga do dve skodelici dnevno po potrebi ali pa redno, v tem primeru po treh tednih prenehamo. Če nam je ljubše uživanje tinkture namesto čaja, jo jemljemo po potrebi, 1 – 3 krat dnevno (5 – 20 kapljic) v decilitru vode. Tinkturo najdeš tukaj: http://www.hiskazelisc.com/

Baldrijanovo delovanje je sicer blago, vendar lahko prevelike količine pripeljejo do težav s srcem. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uporabljajo. Redko ima stranske učinke. Nekateri pa ga preprosto ne prenesejo. Kar je pri baldrijanu, če ga lahko jemljemo tudi zelo dobrodošlo je, da ne povzroča zaspanosti in težkega prebujanja v jutranjih urah.

V biodinamiki iz cvetov baldrijana izdelujemo preparat 507. Zelo zgodaj zjutraj, ko je na cvetovih še rosa, nabiramo baldrijanova socvetja oz. cvetove. Baldrijanov preparat lahko izdelamo na dva načina. Prvi je zelo enostaven. Zanj potrebujemo polovico steklenice ali kozarca baldrijanovih drobnih, belih cvetnih lističev (ne celih cvetov). Čeznje prelijemo čisto studenčnico ali izvirsko vodo. Kozarec oz. steklenico zaščitimo pred mrčesom in obesimo za tri tedne na sonce ali pod krošnjo drevesa. Nato tekočino odcedimo in shranimo.
Drugi način izdelave preparata je ta, da cele cvetove brez stebelc, takoj po nabiranju zmeljemo in iz njih iztisnemo sok. Ta sok precedimo in ga nalijemo v temne steklenice, ki jih zaprte postavimo na temno mesto s konstantno temperaturo. V naslednjih nekaj tednih, bo sok v steklenicah fermentiral. Ko je vrenje zaključeno, steklenice na dan za cvet pregledamo in povonjamo. Preparat je uspel, kadar je vonj rahlo kisel, prijeten in v njem občutimo baldrijanovo noto.

Zgodi se tudi, da se sok v kakšni steklenici pokvari, v tem primeru bomo to zaznali z vonjem po gnilem. Tak preparat je neuporaben, zato ga zavržemo. Ker se v steklenicah nabere kar nekaj usedlin, je dan za cvet primeren, da preparat precedimo in prelijemo v čiste steklenice, ki jih še vedno hranimo v temnem prostoru, kjer lahko dalje zori. Dobro pripravljen preparat iz baldrijana je uporaben več let. Pred uporabo ga prelijemo v majhne kapalne stekleničke, saj ga za izdelavo škropiva potrebujemo le nekaj kapljic na liter mlačne vode. Dinamiziramo ga 20 minut, zatem ga uporabimo.
V njem lahko namakamo semena pred setvijo (za ta namen vzamemo 1 žlico preparata na liter vode), škropimo zemljo pred sejanjem, na dan za cvet pomladi z njim škropimo sadje in okrasne rastline za obilnejše cvetenje. Ker pa baldrijan rastline zelo »žeja« (to lahko opazimo tudi mi, če uživamo baldrijanovo tinkturo za pomirjanje brez vode), jih moramo po škropljenju zaliti. V času rasti z njim trikrat poškropimo tudi žita (to povečuje pridelek), uporabimo ga lahko za zalivanje in pripravo kompostnega kupa in preparata iz kravjeka po Mariji Thun. Ker preparat, tako kot baldrijan sam, pripada nadsončnemu planetu Saturnu in posreduje toploto zemlji, ga uporabljamo tudi proti zmrzalim, tako spomladi, kot jeseni.

V baldrijanovem preparatu so skoncentrirane sile Saturna, ki delujejo s toploto, svetlobo in krepijo vitalnost rastlin. Podpira delovanje Sonca in vpliva na rastline tudi tako, da bolje gospodarijo s fosforjem, ki je na razpolago oz. je vezan v kremenasti substanci (pesek in kamnine) v tleh. Tla, ki so vsrkala kozmični vpliv Saturna (tudi Jupitra ali Marsa) iz atmosfere, oddajajo to toploto koreninam. Ta toplota v zemlji pa je drugačna od tiste v zraku. Ko zemlja toploto in seveda tudi zrak sprejme vase, dobita pridih živega, enako velja tudi za ostale elemente in to vpliva tudi na rastline. Fosforja v ozračju skorajda ne bomo našli, vezan je na sedimente, kamnine v tleh, fosfate, soli. Kroženje fosforja je pomembno za razvoj in rast vseh živih organizmov. Rastline fosfor iz tal vsrkavajo z vodo in ga vgrajujejo v različne organske spojine, ki jih potem konzumirajo rastlinojedci, razkrojevalci (glive)…, skratka gre skozi celotno prehransko verigo, na koncu z iztrebki ali odmrlimi rastlinami, ponovno pride v zemljo. Ker pa so fosfati v vodi slabo topni, je fosforja v njej razmeroma malo. Vendar na dostopnost fosforja rastlini, vpliva tudi kislost tal, saj čim bolj kisla so tla, slabša je topnost fosfatov, prav tako topnost fosfatov upada z naraščanjem pH zemlje. Torej, tla naj bodo približno nevtralna, da bo fosfor lažje dostopen. Seveda pa mora biti v tleh tudi glina, saj se s pomočjo nje lahko vse substance dvignejo v rastlino.

Fosfor je potreben za močne in zdrave korenine , pomemben pa je tudi v fazi cvetenja rastlin. Ko se začenja cvetenje rastlin (jagod, paradižnika, rož …), omogočimo rastlinam boljši dostop do fosforja – jih npr. poškropimo s preparatom iz baldrijana, saj v tej fazi rastlina potrebuje več fosforja.
Preparat 507 je edini med biološko dinamičnimi preparati, ki ne potrebuje zorenja v zemlji.

Patricija Šenekar, za Večer, maj 2015

Uvodnik Avgust 2019

Vstopamo v še en ognjen mesec, ki bo razkrival slepe pege in osvetjeval stvari skrite v senci.

V tem mesecu je pomembno, da integriraš in daš v prakso to, kar si se skozi tole intenzivno poletje naučila. Pomembno je, da sebe vodiš in se pokažeš, da se prenehaš skrivati in da stopiš na svoje mesto na mreži Svetlobe na planetu.

Vedno bolj se razkrivajo stvari, ki so bile prej skrite tudi na kolektivni ravni. Čas je, da vzameš svojo moč nazaj in prenehaš biti žrtev okoliščin.

Prepoznati moraš kaj je dragocenega v Tebi. Ker prvi korak je vedno, da prepoznaš, če želiš to, kar je v tebi tudi podeliti z ljudmi in s svetom.

Na tebi je, da si poveš resnico. In resnica ni nujno prijetna, vendar moraš, da bi prišla v stik s svojo izvorno esenco in zaživela kot avtentična ženska za katero si se rodila, da si, prepoznati tisto, kar te ovira v tebi, da še ne živiš življenja kot si ga želiš.

Srčnost je v tem mesecu v ospredju. In srčnost pomeni, da brez obotavljanja in strahu slediš sebi in svojemu srcu.

Spoglej se s tem, kar te drži nazaj. Obrni se in se sooči sama s seboj, namesto da si vseskozi v preživetvenih mehanizmih boja, bega ali ignorance. Pomembno je, da prepoznaš svoje akcije in reakcije, da se zaveš kaj je tvoje in kaj ni, pa tudi kaj so pričakovanja drugih ali njihove projekcije nate. Ker ti ni potrebno vsega, kar v resnici sploh ni tvoje, prevzeti nase.

Zagotovo je pred nami bogat mesec, ki ti bo pokazal, kako postati zvezda svojega šova. Lev je arhetip, ki rad uživa, se pokaže in vodi. In to so tista področja, kjer te bo izzval. Na tebi pa je ali boš odreagirala iz svojih otroških ranjenosti ali boš držala sebe in se soočila z ovirami v sebi.

Prevzemanje odgovornosi zase in za svoje življenje bo v tem mesecu brez dvoma v ospredju. Soočena boš s tem, kje se razprodajaš ali svojo moč daješ v roke drugim ljudem, da upravljajo z njo.

Ker se bo mesec začel intenzivno z novo luno, ki je poravnana s praznikom prve žetve Lammasom, bo to, kar govoriš in akcije, ki jih sprejemaš v tem času še dodatno potencirano.

Bodi budna in prisotna. Opazuj sebe in objemi vse tiste dele, ki te ovirajo na tvoji poti Razcveta. Nekaj sem jih razkrila v zapisu, ki sem ga postavila v središče.

Pomembno je, da si v tem času podariš čas in praznuješ svoje dosežke. Prva žetev je povezana s hvaležnostjo zase in za vse kar že imaš.

Aktiviraj blaginjo v Sebi. Najprej Zase.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

podpis

Lammas

Lammas, 1. avgust
Ključ: Žetev
Simbol: Rog izobilja, Sonce, zlato, kruh, žitno klasje
Kristal: Aventurin, citrin, peridot, zlati topaz

Lammas je praznik prve žetve, ki je povezana z žetvijo žita. Poletje je na svojem višku, hkrati pa se dnevi že krajšajo in jesen se počasi bliža.  Rituali v tem času so se osredotočali na zagotovilo, da bo žetev obilna. Lammas je povezan s časom žetve in obiranja. Zakurijo ognje v znamenje hvaležnosti boginji materi, ki je dala rojstvo novim sadežem.

Praznovanje je povezano z bogom Lugh, ki je povezan s svetlobo in ognjem. Lugh je povezan s plodnostjo in prinašanjem bogate poletne žetve. Lugh pa simbolizira tudi prehod sonca v upadajoči cikel. In tudi mi moramo žrtvovati svoj zunanji jaz, ter se posloviti od cikla zunanjega popotovanja, kajti začenja se cikel notranjega popotovanja, ki nas vodi globoko vase, vse do božičnih dni, ki predstavljajo vrhunec vdihovanja darov tik preden Zemlja začne s svojim letnim ciklom izdiha.  In to, da prepoznamo in pozdravimo ta notranji cikel je izjemno pomembno za blagostanje.

Boginja povezana s tem ciklom je Demeter. Je boginja plodnosti zemlje, ki skrbi za rast in žetev. Ljudi je učila umetnosti setve, kako pridobivati, ohraniti in pripraviti zrnje. Njen simbol so snopi žita. Njena glavna tema je bogata žetev.

Pomembno je, da se ob tem trenutku v letnem krogu zahvalite za vse darove Zemlje. Lammas je bil tradicionalno praznik sejmov, druženj in srečanj.

To je čas refleksije. Razmislite o svojem upanju in strahovih. To je čas ko upamo, da bomo pobrali sadeže svojega trdega dela, hkrati pa se lahko še veliko zgodi do jesenske žetve. Svoje strahove predajte nadangelu Mihaelu in Božanskemu vodstvu. To je čas raztapljanja vsega, kar ne potrebujete več. Po tem prazniku Zemlja vstopi v drugo fazo svojega cikla dihanja, v fazo vdiha.

Alkemično se dogaja preobrazba ognja energije sonca v vodo, energijo lune. In šele, ko smo si pripravljeni priznati svoja čustva, smo pripravljeni na to, da se osvobodimo svojih navezanosti nanje in gremo naprej. V tem času si ogledamo vse, kar smo v prvi polovici leta dosegli in utelesimo in integriramo vse kar smo poželi. Povežemo se z vedenjem v nas, tako da delamo to, kar v duši in srcu čutimo da je prav. S pomočjo svojih napak se učimo in širimo polje svojega razumevanja. Svoje napake pretvorimo tako, da se z njimi soočimo, jih z ljubeznijo prežamemo in jih presežemo v sebi.

Voda je tista, ki nam pomaga pri preseganju samih sebe. S svojo lastnostjo povezovanja in tega, da se nenehno giblje, ko teče. Gre za načelo prejemanja, ki je enako pomembno kot dajanje in voda nas tega uči.

In okoli 11.8. se začne faza, ko gre Zemlja skozi meteoritski pas in s tem na Zemljo priteka ogromno meteoritskega železa, ki nas bo vodil navznoter, da ponovno nastavimo svoj notranji kompas.
Bodite zavestni v tem času.

Ta čas je še posebej potenten zaradi posebne povezave Leva s Siriusom. Gre za povezavo Siriusa in Leva, ki jo simbolično predstavlja Sfinga v Egiptu, ki gleda v smeri vzhajajočega Siriusa. Svetloba leva, svetlobe naše duše je v tem času na voljo, da jo objamemo v sebi, se povežemo z njo in smo kar smo, božanski v vsej svoji veličastnosti. Ko prepoznamo, da smo svetloba, vstopimo v Zlato dobo, kajti to vedenje živimo iz sebe in ga širimo v svet in postanemo Pot.

V tem času imamo možnost, da ob jutranji helioterapiji, dihanju sonca vdihujemo ne le energijo sonca našega osončja, ampak tudi duhovnega sonca, ki ga predstavlja Sirius. Ta povezanost Siriusa, ozvezdja Leva in našega Sonca ustvarja izjemno močno energijo, ki se zliva na planet in nam je na voljo, da jo uporabimo. Kot pri vseh stvareh je tudi tukaj zavestno zavedanje tega kaj se dogaja in kaj početi v tem času tisto, kar nam pomaga, da v polnosti sprejmemo to, kar je na voljo. Kajti tja kamor gre vaša pozornost, tja gre vaša energija.

Izkoristite ta potentni čas za samozdravljenje in prebujanje sebe.
Bodite nežni s sabo in se predvsem zabavajte.

DIVINE.SI

Meteorski dež Perzeidov

Tudi letos lahko opazujemo meteorski dež Perzeidov, ki bo svoj vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust. Poletni večeri so kot nalašč za sanjarjenje pod mlečno cesto in opazovanje zvezdnih utrinkov.

Meteorski dež je sicer astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto okoli 12. avgusta. Meteorski dež je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka iz katere izvirajo meteorji se imenuje radiant. Perzeidov meteorski dež se imenuje zato, ker radiant leži v konstalaciji Perseus. Perzeidi so v grški mitologiji sinovi Perseusa.

Meteorji so posledica delcev, ki vstopijo v atmosfero Zemlje z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo. Večji delci pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Sled nastane zaradi zastojnega tlaka, ki deluje na delec pri gibanju skozi zrak. Večina delcev tako razpade in nikoli ne dosežejo površine Zemlje. Kadar pa delec (ali njegov del) pade na površino Zemlje, ga imenujemo meteorit ali zvezdni utrinek.

Meteorski dež Perzeidov ima svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet Swift- Tuttle. Kometi so sestavljeni iz vodnega ledu in delcev kamnin. Ko pride komet v bližino Sonca prične led izhlapevati in s tem se sproščajo manjši delci. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega toka. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski dež. Meteoroidi z veliko hitrostjo vstopajo v atmosfero, zaradi velikega zastojnega tlaka, ki deluje nanje, se segrejejo in kažejo kot meteorji. Delčki potujejo s hitrostjo 200 tisoč kilometrov na uro proti Zemljini atmosferi. Zanimiv je pojav tako imenovanega. bolida: gre za zelo svetel meteor, ki na svoji poti v ozračje lahko tudi eksplodira.

Meteorski oblak skozi katerega Zemlja potuje vsako leto vsebuje delce, ki so stari okoli 1000 let, novejši delci prahu v toku so iz leta 1862. Meteorski dež Perzeidov opazujejo okoli 2000 let, večina zgodnjih informacij prihaja iz bližnjega Vzhoda. V katoliški religiji ga povezujejo s solzami svetega Lovrenca, saj datum njegovega mučeništva pade ravno na čas v keterem je meteorski dež viden, 10. avgusta.

Meteorski dež je možno opazovati vse od sredine julija, povezan je z odpiranjem Siriusovih vrat, največjo aktivnost pa doseže med 9. in 14. avgustom, kar je odvisno od lokacije toka.

Ko je meteorski dež na vrhuncu doseže količina meteoritov tudi do 60 ali več na uro. Vidni so čez vse nebo, vendar so zaradi poti Swift-Tuttlove orbite najbolj vidni v severni hemisferi.

DIVINE.SI

Kako omejuješ svoj Razcvet…

Razcvet Ženske Duše se začne v trenutku, ko je bolečina tega, da je ženska trdno stisnjena v popku večja od bolečine, ki jo terja razcvet.

Dokler si trdno v popku, v oklepu, ki si ga oblikovala vse od rojstva naprej, imaš občutek, da v življenju nekako shajaš. Vendar je popek vedno bolj tesen in pride čas, ko postaja hrepenenje, da bi se osvobodila vedno večje.

Ne moreš si več zatiskati oči.
Duša te kliče vedno glasneje.

Dokler si v oklepu popka, svoje življenje vodiš znotraj znanih okvirjev tvoje osebnosti, tvojega lažnega jaza. Delaš stvari, ki so vedno funkcionirale. Slediš dogovorom, ki so jih zate postavili drugi. Na zavednem ali nezavednem nivoju pomanjšuješ sebe, se delaš manjšo kot si v resnici, v ugajanju in prilagajanju.

Pride čas, ko to postane preveč zadušljivo.
Ko čutiš, da se moraš osvoboditi spon osebnosti.

Razpad znanega sveta pride v obliki krize, če klicu duše nisi voljna slediti tam nekje okoli 40-tega.
Vedno pa imaš možnost, da se v globine Sebe in v razjasnitev kdo si in zakaj si tukaj potopiš sama.

Občutek lastne vrednosti je občutljiva iluzija. Kajti vrednost je vedno povezana z zunanjo potrditvijo, z iskanjem potrditve zunaj sebe. In dokler si v iskanju zunaj sebe, nisi Doma, v svojem centru. To se kaže v negotovosti in v dvomih vase, ki se vedno znova povečujejo, bolj ko iščeš.

Izziv je v tem, da si s svojo pozornostjo vedno nekje drugje.

Klic nazaj Domov je klic tvoje Duše, ki te bo povabila v samoraziskovanje.
Morala se boš potopiti Vase in raziskati kje se trenutno nahajaš, da bi si lahko povrnila svojo energijo in vitalnost, ki si jo razpršila skozi iskanje tam zunaj sebe.

Spust v lastne globine s seboj prinaša vse tisto, kar si leta, verjetno desetletja pometala pod preprogo. Vse tisto, česar nisi želela videti in slišati je še vedno v Tebi. Nikamor ni šlo.
Čaka. Nate.

Čaka na to, da boš voljna, da se s tem spogledaš in si to prisvojiš za svoje. Da objameš celoto Sebe. V sebi.

Notranja raztreščenost celote na majhne koščke terja, da to sestavljanko ponovno sestaviš v celoto. Izgubljeni koščki duše, ki so ostali ujeti v travmah in odnosih z drugimi moraš poklicati nazaj in jih povezati v tapiserijo življenja, ki ti SI.
Dejstvo je, da je razcvet proces.
Kajti ne moreš vseh koščkov poklicati nazaj naenkrat.
Zakaj ne?
Ker bi se ti zmešalo.
Ker bi te preplavilo, ker bi bilo zate enostavno preveč.

Potrebuješ okrepiti svoje telo, svojo alkemično posodo, da bi lahko držala sama sebe v tem procesu prisvajanja delčkov sebe in vračanju svoje moči nazaj v Celoto.

Tvoji možgani imajo omejeno kapaciteto procesiranja informacij, ki vstopajo vate v vsakem trenutku. To je razlog, zakaj nezavedni um obstaja, ker se tja shranjuje vse tisto, kar tvoj zavestni um ne zmore sprocesirati.

Tvoj nezavedni um je kot blažilec, tisti del, ki shranjuje informacije, ki jih nisi zmogla predelati.

Tvoj nezavedni um absorbira šoke in travme tako, da jih shrani v spominu. In šele, ko okrepiš svoj sistem, svoj živčni sistem, svojo posodo, boš dobila priložnost, da bodo te stvari prišle v tvoje zavedanje in se boš z njimi lahko spogledala in stvari sprejela v sebi.

V psihologiji govorijo o obrambnih mehanizmih, ki jih imaš z razlogom. In najbolj znani obrambni mehanizmi so boj, beg in otopelost.

Razvila si mehanizme, ki ti pomagajo stvari držati v senci, v nezavednem, da te stvari, ki si jih skrila v si ne bi preplavile in povzročile šoka. Če bi vse prišlo v ospredje naenkrat, bi verjetno pristala v mentalni ustanovi, ker bi izgubila pamet.

Če želiš v polnosti stopiti v svoj polni Razcvet Ženske Duše se boš morala srečati s svojimi notranjimi pomočniki, ki ti v tem trenutku onemogočajo, da v polnosti ugledaš in sprejmeš Celoto Sebe.

Trije preživetveni odzivi se preigravajo skozi številne obraze, ki jih skrivaš v sebi.
Razkrila ti bom šest najbolj pogostih.
Kajti kot sem začela, je samozavedanje eno najpomembnejših orodij na poti v Razcvet.

NAIVNI OPAZOVALEC

Ena tistih stvari, ki te v razcvetu zelo upočasnjuje je tvoja kapaciteta, da se pregovoriš oziroma naivno verjameš, da ti pa res nisi naredila nič narobe. Da so drugi tisti, ki ti grenijo življenje. In ravno tovrstno vztrajanje v iluziji je pogosto razlog zaradi katerega nekdo, ki je odvisen od česarkoli ne prepozna, da ima težavo. Mnogi ljudje so v preprostem zanikanju težav. Ali pa se izogibajo temu, da bi pogledali v samo jedro težave. Dejstvo je, da je prvi korak preobrazbe prepoznavanje in v drugem koraku si moraš priznati, da imaš težavo. In si prisvojiti, da so stvari tvoje in v tebi.
“Svet je itak zavožen in jaz nimam nič s tem,” je njihov pogled na svet in stvari. Izogibajo se temu, da bi pogledali, kako je vse med seboj povezano. In kako je svet zunaj v resnici le odsev sveta znotraj. Naivni opazovalec je povezan z begom.

NEDOLŽNI KRITIK
Ta preživetveni mehanizem je zelo podoben prejšnjemu, naivnemu opazovalcu, le da se ta izogiba občutku krivde s tem, da aktivno kritizira svet in ljudi okoli sebe. Kritiziranje je eden od načinov, kako se upiraš družbenim okvirom in poskušaš najti pot ven iz situacije.
Kritik uporablja svoj um, da dviguje svoje ego, da se počuti boljšega ali bolj pametnega od drugih, ki še ne vedo tega, kar ve Kritik. Vendar to, da opaziš kaj je narobe z ljudmi in s svetom ne zadošča, da bi se premaknila ven iz svojih dinamik. Prevzeti moraš odgovornost za svoj del v zgodbi in aktivno dati stvari v prakso. Ni dovolj zgolj prepoznava, stvari si moraš priznati in si jih prisvojiti. Svojo moč moraš vzeti nazaj. Nedolžni kritik je povezan z bojem, ki pa je pasiven boj.

TIRAN

Brez dvoma je ena največjih ovir na poti razcveta in tega, da živiš izpolnjujoče življenje v polnosti nesposobnost, da si avtentična do sebe. Govorila sem že o tem, kako je lažni jaz tisti, ki temelji na strahu in ko si v strahu zatiraš vse tisto, kar bi lahko razkrilo tvojo izvorno esenco. Ne dovoliš avtentičnemu jazu, da bi se izrazil.
Potreba po kontroli in nadzoru je v samem jedru tega odziva zatiranja. Kontroliraš stvari v sebi, ki ne bi bile sprejete s strani družbe. Ko ti je všeč pesem ali film, ki ga tvoja prijateljica ne mara ali pa te privlači nekaj, česar drugi ne bi odobravali, boš zatrla stvari v kali, v sebi.
Vendar zatiranje ne bo pomagalo pri temu, da bi stvari šle stran, ker ne bodo šle. Vse počaka.
Vse kar narediš z zatiranjem je to, da se tvoja podzavest nauči kaj je tisto, kar je tvoji osebnosti pomembno in vse tisto, kar zatiraš shrani v senco. Konec koncev je ta mehanizem zatiranja sebe tisti, ki ti pomaga pred zmedo tega kaj imaš rada in česa ne.
Zatiranje ne le da zavira tvoj razcvet, vodi v bolezen na fizični, čustveni in psihološki ravni.
Ker lepega dne pride nekaj, kar te zlomi. Tovrstni notranji boji se na koncu dneva ne obnesejo, ker jih drago plačaš.

REPRESIVNEŽ

Represija se razlikuje od zatiranja v pomembni podrobnosti – zatiranje je zavesten proces, kjer imaš željo ali potrebo in jo zatreš v kali, se naučiš kako jo ignorirati, medtem ko je potlačitev nezaveden proces.
Če si npr. imela travmatično izkušnjo kot otrok, je bilo to nekaj, kar tvoj sistem ni zmogel predelati, nisi imela orodij, kako se s tem soočiti in si to potlačila v sebi. Ta mehanizem te ščiti pred bolečino in drugimi čustvi, ki so povezani s spomini, ki si jih potlačila v sebi.
Včasih so prepričanja in pogojevanja družbe, religije tako močna, da želje in potrebe, ki so naravne kot je npr. spolnost popolnoma potlačiš v svoji notranjosti. Enostavno pozabiš na to, kakšne so tvoje želje in potrebe, nimaš stika s svojim avtentičnim jazom in svojo izvorno naravo. Ravno zaradi tega je za mnoge velik izziv ljubiti Sebe, ker se v nezavednem delu skriva toliko stvari, ki so potlačene in ki bi, če se resnično zavežeš temu, da boš ljubila sebe brezpogojno, prišle na površje po to Ljubezen.

REAKTIVNI EKSTREMIST
Narava nezavednega uma je, da terja popolno gotovost. Ni sivih con. Stvari so ali črne ali bele. In mnogi imajo tako striktno vzgojo kot otroci, da so jih dogme, katerih del so bili popolnoma oblikovale in živijo v iluziji svojih dogmatičnih prepričanj. V to kategorijo sodijo vsi ekstremi kot je verski fanatizem na eni strani te gugalnice ali puščavnik na drugi strani. Puščavnik, ki se je umaknil od množice, ker se težko povezuje z drugimi in ne razume ljudi in se mu zdi to, da se umakne od vsega najboljša rešitev.
Pogosto se ta aspekt preigrava v tebi, ko nihaš iz ene skrajnosti v drugo znotraj sebe. Se npr. pretvarjaš, da ti stvari niso pomembne, ko so ti v resnici pomembne. Ko te nezavedni um poskuša zaščititi v določeni situaciji s tem, da zanihaš iz ljubezni v sovraštvo.

BREZHIBNA ŽRTEV

Zagotovo poznaš ta del v sebi, ki krivi druge ljudi za težave, ki se dogajajo tebi. Vsi do neke mere uporabljamo to, da krivimo druge kot obrambni mehanizem. Gre za to, da sebe poskušaš zavarovati pred prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje, še posebej v neprijetnih situacijah.
Obtoževanje drugih se zdi najboljša rešitev, vendar se večina ne zaveda, da to pomeni, da svojo osebno moč predaš v roke nekoga drugega, da upravlja z njo. Odpoveš se svoji odgovornosti za stanje v katerem si in ga predaš nekomu drugemu, da to reši. Sebe prepričaš, da nisi odgovorna za nastalo situacijo in s tem, ko jo predaš nekomu drugemu se lahko pritožuješ nad to zunanjo silo, pa naj bo zdravje, denar, otrok ali služba. Najbolj priljubljeni so zagotovo bog, politika, vlada in sosedje.
Mehanizem brezhibne žrtve te ovira, da bi se resnično spogledala s tem, kako ti prispevaš in soustvarjaš svoje lastno trpljenje.

To so deli v tebi.
Tvoji so.
In na tebi je, da jih prepoznaš, jih objameš v sebi in si prisvojiš energijo, ki je ujeta v njih.
Osvobajanje sebe se vedno dogaja v Tebi. Zase.
In na tej poti ti lahko asistiram.

Kajti dejstvo je, da nikamor ne bodo šli.
Na tebi je, da se z njimi soočiš in jih nehaš izbrati, da se skozi njih izrazaš.

Razcvet v Ljubezen te vodi v celostnost tvoje Biti. V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum. Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost. Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu. Razcvet je razvijanje tvojih potencialov, ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.
Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in unikaten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom.
S teboj bom delila 5 jezikov ljubezni, 5 erotičnih jezikov in 5 intuitivnih jezikov, da boš lažje prepoznala svoj edinstveni in enkratni načrt Ženske Duše in zaživela kot ženska, za katero si se rodila, da SI!  Začnemo 6.9.2019.

Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

 

Bodi SVetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Taja Albolena

Nekje je treba začeti

V zadnjem času se veliko pozornosti posveča krizi, pomanjkanju, temu česar nimamo in ob tem pozabljamo na zakon privlačnosti, ki pravi, da tja kamor usmerjamo svojo pozornost, tja teče naša energija in tam imamo rezultate.
In bolj ko se osredotočamo na krizo in težave, bolj se le-ta poglablja.

Včasih se zdi prav neverjetno koliko znanja imamo ljudje in vendar smo ujeti v paradigmi žrtve, v pomanjkanju, v strahu in skrbeh, in pozabljamo na to, kakšen stres vse to povzroča v nas.

Fascinira me, kako se v takih okoliščinah vklopi nagon za preživetje, ki pravi, skrij se, pomanjšaj se, nič ne moreš storiti. Ideja ujetosti v nemoč, šibkost, nepomembnost povzroči, da poskušamo živeti na minimumu. Če ne moreš imeti tega, kar si želiš, je najbolje živeti na minimumu, da ne boš trpel, je sporočilo, ki ga dajemo svojemu sistemu. In tako začnemo ustavljati pretok energije v svojem življenju, dobesedno ustavljamo pretok življenja. In ko opazujem okolico vidim ljudi, ki se ustavljajo, ki se krčijo, ki se zapirajo pretoku življenja.

To je mehanizem, ki nam je vedno na izbiro in ključ je ravno v besedi »izbira«.

V svojem raziskovanju in eksperimentiranju sem prišla do zaključka, da je naša izbira ali pomanjkanje ali obilje, ali pričakovanja, kjer so stvari same-po-sebi umevne, ali hvaležnost. Sama vidim izhod iz pomanjkanja skozi hvaležnost za vse kar že imamo, da svojo pozornost usmerimo na obilje, ki je že prisotno in tega je oh – ogromno. Vsi ljudje imamo svoje telo, velika večina ima dve nogi, dve roki, dvoje oči, usta, že samo s tem, ko se lahko premikamo in izkušamo življenje imamo ogromno. Nihče ni sam, vsi imamo nekoga in to je še ena stvar, za katero smo lahko hvaležni. Imamo vodo in zrak in zemljo in rastlinje, to je zopet nekaj za kar smo lahko izjemno hvaležni. Preden sploh pridemo do stvari, ki jih že imamo lahko na svojem seznamu hvaležnosti kar lepo izobilje.

Hvaležnost je naša izbira, je naša drža, naša paradigma, pogled na svet.
Hvaležnosti ne morete kupiti, je dobiti, morate jo začutiti. V resnici je hvaležnost občutenje. In da bi lahko občutili se morate odpreti in postati sprejemljivi za vse, kar že imate. In to je pogosto izjemen izziv za večino ljudi, saj to pomeni, da si morajo dopustiti, da so ranljivi. Odprtost je intimno povezana z ranljivostjo, v kateri tvegamo tudi to, da bomo ranjeni. In to je nekaj čemur se velika večina poskuša izogniti, kajti ko si ranjen, to boli. In vendar edina pot v odprtost, v sprejemljivost, v hvaležnost vodi skozi ranljivost.

V zadnjih mesecih sem se veliko ukvarjala s polarnostjo v naših življenjih in z dejstvom, da imamo ljudje po večini raje negativne novice kot pozitivne in se bolj ukvarjamo s svojimi pomanjkljivostmi, kot dobrimi stvarmi. Tudi zadovoljstvo in sreča, ki ju mnogi iščejo z željo, da bi vedno bili le v tej polarnosti se nekako ne obnese, saj življenje vse uravnoveša z drugim koncem magneta, ki prinese nezadovoljstvo in žalost. Moja izkušnja je, da je izpolnjenost tista, ki le je, ni ne pozitivna in ne negativna. Lahko smo izpolnjeni in vendar se soočamo z vsakodnevnimi izzivi.

Prvi korak k izpolnjenosti je, da postanemo hvaležni.
In pomembno je, da smo najprej hvaležni za vse kar že imamo v svojih življenjih. Če imate dom, avto, družino, ste med bogatejšimi ljudmi in verjetno bi bil že skrajni čas, da spremenimo vrednote in pogled na to, kaj pomeni biti v izobilju. Kajti vse se začne s hvaležnostjo za to, kar imaš.

Um je kot vaš notranji vrt; lahko na njem sadite cvetje ali pa za vedno pulite plevel. Glede na to, na kaj se usmerjate izbirate vsak dan plevel ali cvetje. S tem, ko si zapišete stvari, za katere ste hvaležni, soustvarjate sebe in svoje življenje, prevzamete odgovornost za svoje življenje, ter s hvaležnostjo širite brezpogojno ljubezen. Iz vas gredo valčki ljubezni na vse strani in ustvarjajo učinek valovanja na globalni ravni. Če vas zanima še več praktičnih načinov, kako ustvariti učinek valovanja na globalni ravni vas vabim, da poiščete Facebook stran D-Wave, kjer vsak dan delim prakse našega popotovanja moč hvaležnosti. In vsakodnevne prakse so resnično pomembno orodje, da ohranjamo stik z občutenjem hvaležnosti.

Svetujem, da si začnete pisati svoj dnevnik hvaležnosti in si vanj zapisujete dnevno vse stvari za katere ste hvaležni. Ko nas prežemajo negativna čustva, si lahko vzamete trenutek in dnevnik prelistate, preberete kakšen odstavek in začutite globoko hvaležnost v sebi, nato pa zapišete za kaj ste hvaležni glede dogodka, ki je v vas prebudil ta negativna čustva.

Ko boste prebrali seznam stvari, za katere ste lahko hvaležni, boste občutili notranjo izpolnjenost. Naenkrat boste občutili, da vas življenje obsipa z blagoslovi in da si zaslužite vse dobro. Ne glede na vse izzive, ki vam jih prinaša življenje. Če ste v težavnih časih in vas prežema veliko negativnih čustev, je hvaležnost pomembno zdravilo. Hvaležnost je jezik srca, tako odpremo svoja srca za brezpogojno ljubezen, ki nima predznaka pozitivno in negativno ampak samo je ljubezen. Življenje pa vam bo skozi hvaležnost podarilo še več tega, za kar ste hvaležni.

Eno najboljših zdravil za razčiščevanje boleče preteklosti ter slabih občutij v sedanjosti je hvaležnost. Dejstvo je, da smo v svojem hitrem vsakdanjiku pozabili na pomen hvaležnosti, predvsem na hvaležnost za izzive s katerimi se srečujemo v svojih življenjih. Brezpogojna ljubezen nosi v sebi tako podporo kot izzive in naši medsebojni odnosi so tisti, ki uravnovešajo ti dve polarnosti. Brez izzivov ni rasti in zato bi se lahko navadili na dejstvo, da izzivi vedno bodo, dokler imamo v sebi karkoli, kar potrebuje širjenje, rast, ozaveščanje.

In ker naš um zelo hitro pozabi na vse stvari, za katere smo lahko hvaležni je nujno, da si jih zapišemo.

  1. Vzemite si čas in si napišite zakaj ste hvaležni v svojem življenju. Zapišite, da ste hvaležni za topel dom, vse kulinarične užitke, ki ste jih deležni, to da imate dostop do zdravstvenih storitev, izobrazbo itn. Svetujem, da se sprehodite skozi vseh 9 področij v našem življenju; duhovnost, socialne vezi in prijatelji kot drugo, znanje in modrost kot tretje, družina in predniki kot četrto, partnerske odnose kot peto, otroci in upravljanje s kreativno energijo kot šesto, življenjsko pot, kariero ali poslovno pot kot sedmo, finančno področje kot osmo in zdravje kot deveto področje.
  2. Na koncu vsakega dneva si zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni. Pri vsaki stvari pomislite, zakaj ste hvaležni zanjo.
  3. Napišite zahvalno pismo. Pomislite na nekoga, ki je bil do vas prijazen ali vam je kakorkoli pomagal in se mu za to nikoli niste zahvalili – to je lahko eden od staršev, prijateljev, znancev ali učiteljev. Napišite pismo, v katerem opišete, kaj so za vas naredili in kakšen učinek je to imelo na vas.
  4. Bodite danes hvaležni za vodo, ki jo pijete, za zrak, ki ga dihate, za zemljo po kateri hodite, za sonce, ki greje planet, za rastline, ki ustvarjajo kisik in nas hranijo. Izrazite hvaležnost za hrano s tem, da blagoslovite svoje obroke. Začnite se zavedati, kako pomembno vlogo igrate v tej igri življenja.

Hvaležnost je tisto mesto kjer se vse začne. Če želimo narediti pozitivno spremembo na planetu moramo nekje začeti. Jaz sem začela s hvaležnostjo. In iz izkušenj lahko rečem, da je dnevna praksa hvaležnosti tista, ki povečuje tvoj občutek za obilje, povečuje sprejemljivost, te odpira življenju, da v vsaki situaciji prepoznavaš blagoslove, ki so ti bili dani. Vsaka situacija je priložnost za rast in za hvaležnost, le izbrati jo je potrebno, vedno znova in znova.

In naj zaključim z besedami Mojstra Eckharta: “Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.”

Več o notranjem popotovanju Moč Hvaležnosti, najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si