Verjetno edini odnos, ki ga v resnici nikoli ne zapustimo do konca je odnos med starši in otrokom. Ta odnos nosimo v sebi in ga manifestiramo v vseh različicah, definitivno ga vsi doživimo na relaciji jaz – otrok in moji starši – oče, mati. In ob tem sploh nima veze ali so starši še v vaših življenjih, ali ste jih sploh poznali ali so pokojni.
V toku našega življenja je izjemno pomembno, da nekje na poti, idealno je ob koncu tretje sedemletke, torej po 21 letu vzamemo svoje starše iz okvira starševstva in z njimi vzpostavimo prijateljski odnos. Naši starši so tukaj zato, da nas popeljejo od popolne odvisnosti k popolni neodvisnosti in od varnosti v svobodo. To je njihova vloga, ki jo odigrajo skozi pomembne prehode svojih otrok na poti. Tako iz vzornikov s katerimi se otroci popolnoma poistovetijo preko avtoritet, ki jih otroci potrebujejo za svoj razvoj premaknejo v enakovredna človeška bitja, prijatelje ali mentorje, ki jih lahko vprašaš za nasvet. Vendar pa smo ta naraven ritem v odnosu starši-otroci izgubili, ga pozabili in dandanes mnogi starši pri 4-5 letih ne vedo kaj početi z otrokom in mislijo, da so vrtci in šole tisti, ki vzgajajo otroke.
To kar je ob tem zanimivo je, da v resnici naš odnos do staršev odseva in je ogledalo odnosa, ki ga imamo do boga.
O tem govori peto ogledalo esenske tradicije, ki pravi, da so nam naši starši skozi življenje pokazali sisteme prepričanj, ki jih imamo do božanske matere in božanskega očeta. Naši starši nam odslikajo naš odnos do božanskega očeta in matere. V našem odnosu do staršev se pokažejo naša prepričanja o tem, kaj menimo, da bog pričakuje od nas. Prav tako se pokaže zakaj živimo svoje življenje kot ga živimo.
Ko se pritožujemo nad svojimi starši se pogosto ne zavedamo s kakšno brezhibnostjo nam starši držijo ogledalo. Ljubezen, sprejetost in spoštovanje, ki jih pričakujemo in si želimo od svojih zemeljskih staršev odslikavajo naša iskanja potrditve, ljubezni, sprejetosti in spoštovanja s strani naše božanske matere in očeta.
Tisto, kar nam niso povedali je, da skozi zemeljski odnos s svojimi starši zdravimo svoj odnos s svojimi božanskimi starši. In ko imamo svoje otroke pogosto pozabimo, da so nas izbrali kot duše za svoje starše z istim razlogom, da jim brezhibno držimo ogledalo, v katerem odkrivajo vsa pričakovanja, za katera verjamejo, da jih ima do njih bog.
Morda je čas, da namesto boja izberemo hvaležnost. In da namesto udrihanja po starših v smislu kako so nas zaj….i prepoznamo, da gre za našo izbiro in naše učenje.
Čas je, da spoznamo resnico. In ta resnica je, da moramo sprejeti vse dele sebe in da smo v svoji esenci popolni. Čas je, da se začnemo kreirati in da zavestno izbiramo svoje odzive. Objemite ta del v sebi, objemite svoje starše v sebi. In po alkemičenm zakonu kot zunaj, tako znotraj, kot znotraj, tako zunaj se bodo naši odnosi z zemeljskimi starši spremenili.
Sprejmite torej polno odgovornost zase in postanite starši sami sebi!
Pomembno je, da ljudi nehamo postavljati na piedestale ali jih dajati v klet, da nehamo biti očarani nad njimi ali razočarani nad njimi, da nehamo precenjevati ali podcenjevati in gremo enostavno v srce. V srcu smo vsi enaki. V srcu samo samo smo. Božanski!