In ko postanemo sami sebi starši, kar pomeni, da prevzemamo polno odgovornost za svoja dejanja in svoje odločitve, se lahko srečamo s svojim notranjim otrokom.
Če vas zanima, kako kreirati svoje življenje najdite dveletnika in mu sledite nekaj ur. Otroci so izjemni učitelji … so odprti in iskreni glede življenja. Radi imajo kar imajo radi, jokajo, ko so nesrečni, se smejijo, ko so srečni in spijo, ko so utrujeni. Ničesar zlaganega ni na otrocih. Dveletnik živi svoje življenje polno in njegov dan je izpolnjen s kreativnostjo. Nedvomno ste že bili priča otroku, katerega kaks se je v trenutku spremenil v avtomobilček ali raketo. Ko se povežete s svojim notranjim otrokom imate ponovno na voljo vso svojo domišljijo in kreativno energijo.
Dejstvo je, da iam vsak od nas v sebi ranjenosti in travme iz svojega otroštva in te travme lahko povzamemo v šestih arhetipih otroka, ki izražajo, kje smo se zataknili in kaj je pomembno, da pozdravimo v svoji notranjosti.
Tako poznamo:
1. Zapuščenega otroka, ki išče pozornost.
2. Siroto, ki išče pripadnost.
3. Zlorabljenega, ranjenega otroka, ki išče ljubečnost
4. Zanikanega otroka, ki išče sprejetost.
5. Nevidnega otroka, ki iššče potrditev.
6. Odraslega otroka, ki išče igro.
Če ne pozdraimo svojega notranjega otroks, bo vaš otrok tisti, ki bo vedno iskal starša v vašem partnerju in tako boste vedno znova prihajali v stik s partnerji, ki vam bodo ali igrali vaše starše ali pa boste od njih pričakovali, da vam dajo to, česar vam vaši starši niso dali in boste v obeh primerih v svojem arhetipu otroka. Dejstvo je, da je arhetipski odnos otrok-starš model po katerem ustvarjamo svoje partnerske odnose toliko časa, dokler ne prepoznamo izzivov in razčistimo znotraj sebe obe vlogi. Pomembno je, da postanemo starši sami sebi o čemer smo govorili v prejšnji številki, kajti le tako se bo vaš arhetip otroka počutil varno.
Osnovni strah našega notranjega otroka je zapuščenost in izdaja in če ne znate biti starši sami sebi, potem, ko greste na zmenek, vaš notranji otrok že v štartu razmišlja “oh moj bog, spet sem zapuščen”, prepuščen samemu sebi, zato se ne počutite varno, vaša notranjost je v paniki. Otrok v senci je prestrašen in ne verjame, da ima sposobnost in pravico kreiranja. In tako vedno znova kreiranje svojega življenja prepušča drugim. Ko ste starši svojemu notranjemu otroku se le-ta počuti varnega, negovanega in ve, da je zanj poskrbljeno. S tem pa se lahko v popolnosti izrazi njegova kreativnost in igrivost.
Pomembno je, da zavestno navežete stik s svojim otrokom in pokukate v njegove strahove, jih razrešite in objamete v sebi. Obstaja veliko metod s pomočjo katerih lahko to naredite, meni je najbljižje uravnovešanje polarnosti.
Nato se odločite in preživite dan v družbi svojega otroka. Najdite magičnost v svojem življenju, poglejte, kaj vas navdihuje, kaj vas navdušuje in vas napolni s čudenjem. Smejte se!
Notranji otrok nikoli ničesar ne vzame za samoumevno in zanj je raziskovanje in učenje o življenju in drugih ljudeh neskončno zabavno, ko to počne skozi izkustva. Otrok izkuša. Raziskuje detajle in z izjemno potrpežljivostjo opazuje mravlje ali s spoštovanjem strmi v mogočno drevo. Notranji otrok je popolnoma predan in vključen v karkoli počne. Svet opazuje s čudenjem in zanj je vse sveto.
Otrok v sebi drži kvalitete spontanosti, iskrenosti, radovednosti, svobode, igrivosti in radosti. Zato osvobodite svojega otroka spon, kajti zaradi pomanjkanja svobode se počuti zdolgočaseno in zadušeno. Ko čutite nemir, frustracijo, dolgčas ali apatičnost je ta aspekt vas izven ravnovesja.
Vabljeni na uravnovešanje notranjega otroka 1.7.2011 ob 18. uri. Lahko pa se naročite tudi na individualne posvete.