AJDA (Fagopyrum esculentum)
Ajda je pri nas priljubljena prehranska rastlina.
Z luščenjem njenih plodov pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem ajdovo moko, v zdravilne namene pa uporabljamo zel cvetoče rastline. Zaradi uporabe semen ajdo uvrščamo med žita, botanično pa sodi v družino dresnovk.
Ime je prevzeto iz staronemške besede Heiden (ajd, pogan).
Je skromna rastlina, ki ne mara preveč pognojenih tal in je mineralne snovi iz tal sposobna črpati bolj, kot druge rastline.
Je enoletnica, ki zraste do 70 cm visoko, cveti, odvisno od setve od junija do oktobra.
Njeno razvejano, redčkasto steblo nosi belo rdečkaste cvetove in srčaste liste.
Oprašujejo jo žuželke, predvsem čebele, katerim je tudi odlična paša in ajdov med, ki je temne barve, specifičnega vonja in okusa je eden najkvalitetnejših vrst medu.
Ajda ima odlično beljakovinsko sestavo in je bogata z vlakninami, vitamini (B1, B2, B3, C, E), minerali (magnezij, železo, kalcij) in antioksidanti.
Med antioksidanti ajde velja omeniti flavonoid rutin, ki vpliva na prepustnost kapilar, preprečuje edeme, preprečuje krvavitve v očesu, pomaga pri očiščevanju žil, krepi in obnavlja stene arterij ter pripomore k ohranjanju njihove elastičnosti, pomaga pri otekanju nog, slabi prekrvavitvi, holesterolu …
Rutin deluje tako, da zavira encim hialuronidazo, ki razgrajuje hialuronsko kislino, ki je najpomembnejša sestavina membrane, ki obdaja kapilare. Stene kapilar s pomočjo rutina tako ostanejo nepoškodovane.
V ajdovi moki je rutina zelo malo, veliko več ga je v cvetoči zeli.
Veliko rutina pa vsebuje moka oz. kaša iz tatarske ajde, ki ji pravijo tudi nora ajda, grenka ajda ali cojzla.
Je še bolj skromna rastlina in raste celo do 2000 m nadmorske višine.
Rutina v zeli tatarske ajde ni veliko. Njeno zrno je rumenkaste barve, grenkega okusa, kar naj nas ne odvrne od uporabe in ima tudi visoko hranilno vrednost.
Tatarska ajda je nepogrešljiva v preventivi in zdravljenju raka ter drugih bolezni, ki so povezane z ožiljem, previsokim krvnim tlakom in diabetesom.
Rutin, kvercetin in drugi polifenoli delujejo tudi proti raku.
Tudi tatarska ajda ima številne pozitivne zdravstvene lastnosti v povezavi s perifernimi žilnimi boleznimi, saj pozitivno vpliva na elastičnost krvnih žil, preprečuje motnje cirkulacije in aterosklerozo.
Fenolne spojine znižujejo tudi koncentracijo sladkorja in holesterola v krvi.
Rutin obenem preprečuje vnetja in deluje kot diuretik.
Ščiti pred radioaktivnostjo in se lahko uporablja tudi pri bolnikih z radiacijskimi boleznimi.
Pri uporabi večjih odmerkov ajde se lahko kot neželjeni stranski učinki pojavijo znaki preobčutljivosti na sonce, ki so posledica vsebnosti fagopirina, ki je po strukturi zelo podoben hipericinu iz šentjanževke in tudi znaki fototoksičnosti so pri obeh rastlinah podobni.
Krčne žile
Veliko lahko storimo, da preprečimo nastanek krčnih žil. Izboljšamo svojo prehrano, uredimo prebavo, telovadimo, ne stojmo predolgo na enem mestu, ne kopajmo se v prevroči vodi in uživajmo začimbe, ki pospešujejo krvni obtok, kot so ingver, kajenski poper in seveda pijemo poparek iz ajde. Ob vnetju žil ali če imamo krčne žile pijemo 3x dnevno čaj iz zeli ajde, ki mu dodamo malo limoninega soka in mažemo noge s hladilnim mazilom iz divjega kostanja z izvlečki bršljana, bršljanaste grenkuljice, mete, evkalipta.
Ajdov čaj
Za skodelico čaja potrebujemo žličko ajdove zeli, ki jo prelijemo z 2 dcl vrele vode. Po desetih minutah precedimo, dodamo nekaj kapljic limone in pijemo trikrat dnevno.
Tinktura ajde
100 g drobno narezane zeli ajde prelijemo z 500 ml 45% tropinovca. Dnevno potresamo in po treh tednih precedimo. Uživamo do 3x dnevno po 20 – 30 kapljic v kozarcu vode.
Ajdovi žganci
300 g moke iz navadne ali tatarske ajde naenkrat vsujemo v 2 litra vrele vode in kuhamo 20 minut brez mešanja. Nato nekaj vode odlijemo v posodico, preostanek pa dobro premešamo. Če je zmes presuha, dolijemo nekaj vode, ki smo jo odlili in ponovno premešamo. Najboljši ajdovi žganci so iz sveže zamlete moke.
Patricija Šenekar